Nasa je bila ustanovljena 1. oktobra 1958 z odlokom zveznega kongresa v Washingtonu, potem ko je
eno leto pred tem Sovjetska zveza poslala v vesolje prvi satelit Sputnik 1, nato pa še Sputnik 2 s
prvim živim bitjem, psičko Lajko, ki poleta sicer ni preživela. Sovjetska zveza je Američane
prehitela tudi pri prvem poletu človeka v vesolje, kar je 12. aprila 1961 uspelo Juriju Gagarinu.
Ameriški predsednik
John F. Kennedy je po zmagi na volitvah leta 1962 nato ameriškim znanstvenikom
postavil izziv, da pošljejo človeka na Luno, in Nasa je to uspešno izvedla leta 1969 s programom
Apollo. Neil Armstrong je 20. julija 1969 stopil na Zemljin satelit z besedami, da gre za
"majhen korak za človeka, a velik korak za človeštvo". Američanom in Rusom so se po več
desetletjih v vesolju doslej pridružili le še Kitajci, ki so pred enim tednom opravili tudi prvi
vesoljski sprehod.
Od raket do plovil
Nasinim vesoljskim programom Mercury, Gemini in Apollo ter majhnemu vesoljskemu laboratoriju
Skylab je sledil program raketoplanov. Ti so pomenili konec obdobja poletov z raketami in začetek
uspešnih poletov s plovili, sposobnimi pristati na zemlji. Program raketoplanov ali vesoljskih
taksijev je leta 1972 odredil predsednik ZDA
Richard Nixon. Predsednik
Ronald Reagan pa je leta 1984 odobril program izdelave Mednarodne vesoljske
postaje (ISS). Leta 1990 so z raketoplanom v vesolje poslali še teleskop Hubble. Raketoplani so
doslej izvedli 124 poletov v vesolje. Pri tem sta se zgodili dve tragediji, v katerih je umrlo 14
astronavtov. Leta 1986 je med poletom razneslo raketoplan Challenger, leta 2003 pa med pristankom
raketoplan Columbia. Program raketoplanov je bil doslej nepogrešljiv za izgradnjo ISS in za
vzdrževanje teleskopa Hubble, upokojili pa ga bodo sredi leta 2010.
|
|
|
Američani po ukinitvi programa raketoplanov vsaj pet let ne bodo imeli vesoljskega plovila, ki bi bilo sposobno ponesti človeško posadko. V vesolje naj bi se tako vozili z ruskimi raketami Sojuz. © AFP |
Trenutni načrti kažejo, da Američani po ukinitvi programa raketoplanov vsaj pet let ne bodo imeli vesoljskega plovila, ki bi bilo sposobno ponesti človeško posadko. V vesolje naj bi se tako vozili z ruskimi raketami Sojuz. Kongres je pred nekaj dnevi potrdil financiranje programa za tovrstno gostovanje pri Rusih. Šele do leta 2015 pa naj bi bila Nasa sposobna poslati človeka v vesolje z novo raketo Ares, ki bo nosila astronavte v kapsuli Orion. Ta bo podobna tistim iz programa Apollo, vendar bo večja. Vse pa bo odvisno od financ. Sredstva za Naso so v najboljših letih znašala tri odstotke zveznega proračuna, danes pa jih ima s 17 milijardami dolarjev na leto le še odstotek.
V Nasi tudi Slovenci
Med Američani, ki so v okviru programov Nase poleteli v vesolje, so bili tudi trije slovenskega rodu, med njimi kot prvi Ronald Šega leta 1994. Vsi so poleteli z Discoveryjem. Šega in Jerry Linenger sta bila v vesolju po dvakrat, drugič z raketoplanom Atlantis. Šega je februarja 1994 v vesolju prebil 8 dni, 7 ur in 9 minut. Njegov drugi polet z Atlantisom marca 1996 pa je trajal 9 dni, 5 ur in 15 minut. Linenger je z Discoveryjem poletel v vesolje septembra 1994, nato pa po urjenju v ruskem vesoljskem centru januarja 1997 še z Atlantisom, ki ga je ponesel do ruske vesoljske postaje Mir. Tam je prebil 132 dni, 4 ure in 1 minuto. Najdlje med trojico pa je v vesolju bivala astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams , ki je poletela z Discoveryjem decembra 2006. V vesolju je ostala 195 dni, kar je bil nov ženski rekord. Williamsova je med bivanjem na ISS podrla tudi ženski rekord za sprehode po vesolju, kjer je prebila skupaj 29 ur in 17 minut.
