Slovenija
11419 ogledov

"Naše ravnanje odloča o poteku pandemije"

Koronavirus Profimedia
Alojz Ihan, dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist, poudarja, da je nujna dobra organiziranost družbe in odločni ukrepi, ki omogočijo nekajtedensko socialno osamitev.

V kolumni za časnik Delo z naslovom 'Panika na mestu' Alojz Ihan pravi, da smo lahko z izjemo posameznih nerodnosti v začetnem obdobju z dosedanjo epidemiološko oskrbo sars-cov-2 pandemije lahko razmeroma zadovoljni. Kot resno napako izpostavlja manko vladnega opozorila v času prvega tedna šolskih zimskih počitnic, naj smučarji ob vrnitvi iz Italije ostanejo v domači "karanteni", skupina, ki je dopustovala v drugem tednu, pa naj se tja sploh ne odpravlja. "Namesto tega so namestniki ministra neprepričljivo ponavljali, da panika ni potrebna - škoda, ravno takrat bi bila potovalna panika povsem na mestu," pravi. 

Posledice te zamujene priložnosti je trenutna situacija, ki je po njegovem mnenju bistveno težja, kot bi bila ob ustreznejši odločitvi. Pojav velikega števila okuženih zdravstvenih delavcev pripisuje tudi selektivnemu testiranju, saj "očitno odkrivamo predvsem okužene v poklicih, ki so (in morajo biti) posebno pozorni na morebitno okužbo - zaradi zaščite pacientov". Izkušnje iz drugih držav pa kažejo, da gre za vrh ledene gore. "Zato bomo šele v prihodnjem tednu lahko začeli realno preštevati resneje zbolele, in ob tem vedeli, da je ob vsakem odkritem bolniku vsaj še petkratnik okuženih, ki so ves ta čas trosili viruse, ne da bi se tega zavedali," dodaja. 

Po njegovem mnenju smo v trenutku, ko je treba odreagirati pravilno. Zavedati se je treba, da je koronavirus med nami in da se bo brez dosledno preventivnega ravnanja okužba širila. "Dejstvo je, da je laboratorijsko pozitivnih za sars-cov-2 samo manjši del okuženih, ki se sprehajajo med nami in o svoji okužbi niti sami ne vedo. Tisti, ki že imajo diagnozo, pravzaprav niti niso več problematični, oni vedo in se bodo večinoma ustrezno obnašali in zdravili; mi pa se moramo zavedati, da se bomo, če ne bomo dosledno preventivni, prej kot od bolnikov, okužili od veliko večje množice okuženih, ki se sploh ne zavedajo svoje okužbe," poudarja. 

"Kot družba in država torej imejmo pred očmi, da naše ravnanje odloča o poteku epidemije," dodaja. Kot zgled, kako so z odločnimi, pravočasnimi ukrepi omogočili nekajtedensko socialno osamitev in po začetnem zagonu skoraj povsem umirili okužbo, navaja Singapur in Hongkong. "Zamude pri diagnostiki in epidemioloških ukrepih pa povzročijo eksplozivno širjenje okužbe, pri katerem število močno prizadetih bolnikov preseže zmožnost zdravstvenega sistema, da bi jih zdravili, in množične tragedije so v tem primeru neizogibne. Primer imamo čez mejo, pri sosedih Italijanih," pravi Ihan. "In ne nazadnje mesec ali nekaj več družbene umiritve in osebne kontemplacije morda ni slaba ideja, tudi če nas kronska pandemija ne bi zajela." 

Pomembna razlika se pokaže šele v drugi fazi

Za RTV SLO pa je dr. Ihan podrobneje pojasnil, kako poteka bolezen. "S koronavirusi se sicer soočamo vsako leto, niso tako nevarni. Tudi nov koronavirus je v prvi fazi precej podoben ostalim prehladnim virusom korona – razmnoži se v bronhijih, nas draži na kašelj. Pomembna razlika se pokaže v drugi fazi, ko se že zdi, da se bolezen umirja," je poudaril Ihan. Takrat se začne močno vnetje v pljučnih mešičih, tekočina zalije pljuča, človek težko diha.

Zgolj po simptomih je nov virus težko ločiti od gripe brez laboratorijskih testov. "V Italiji so recimo imeli smolo, saj je vrhunec gripe sovpadal s pojavom koronavirusa. To je botrovalo porastu virusa, saj niso znali ločiti med boleznima. Pri nas je drugače, ker se sezona gripe končuje in bomo pojav lažje prepoznali," meni strokovnjak. Pri obeh boleznih pa je značilno težko dihanje in povišana telesna temperatura. Manj je kihanja, le redko nam teče iz nosu. Poleg tega je za koronavirus značilen suh kašelj, ki se pojavi zaradi vnetja v globini pljuč.

Starejši ljudje imajo bolj suho sluznico, zato več zapletov

Zakaj torej zboleva več starejših? "Razlog, da se virus razširi v spodnja dihala, je slab sluznični imunski odziv v bronhijih in sapnicah, ki virusa ne premaga. Da imamo uspešen imunski sluznični odziv, moramo imeti dobro hidrirano sluznico, veliko sluzi, zdrave migetalčne celice. Pri mladih ljudeh je izločanje sluzi zelo uspešno. Za starejše pa je značilno, da imajo bolj suho sluznico, saj nimajo več toliko sluzničnih žlez. Podobno velja za kadilce," je razložil imunolog. Slednje razloži tudi pogostejše zaplete pri moških – več je kadilcev.

Nihče še nima protiteles

Virus se, je dejal Ihan, tako hitro širi, ker nihče še nima razvitih protiteles, ki bi ga lahko ustavila. "Navaden prehlad recimo ne 'preskakuje' tako hitro. Mogoče je sicer v množici kdo, ki nima protiteles, a to ni tako zelo pogosto," je pojasnil. Edina možnost, da ga ustavimo, je izolacija, da se ne bo več mogel tako hitro širiti. "Morda bomo s časom našli zdravilo, ki pomaga v boju s koronavirusom, ali pa izdelali cepivo. A zaenkrat tega ni, zato je najbolj priročno, da se držimo vsak zase in virusu otežimo delo," je svetoval strokovnjak.

Virusu ni v interesu preveč škodovati gostitelju

Po njegovem mnenju je možno, da bo virus med nami ostal dalj časa in se prilagodil, da ne bo več tako smrtonosen. "Prehladni virusi so manj agresivni. Zagotovijo si kašelj, da se razmnožujejo, a nas hkrati ne prizadenejo preveč, saj jim ni v interesu, da nas pokončajo. Novi virusi pa se na to še niso prilagodili. Lep primer je bil SARS, ki je gostitelju preveč škodoval in se posledično ni obdržal v populaciji," je pojasnil Ihan.

Kaj lahko pričakujemo zdaj? "Prvo fazo, ko smo skušali ujeti virus in smo lahko sledili njegovi poti, smo prešli. Zdaj bo sledila druga faza. Zdravili in spremljali bomo težje bolnike, tisti, ki ne bodo imeli hujše okužbe, bodo ostali doma," je napovedal. 
 

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 6
  • fasader56 07:47 14.marec 2020.

    Vlada ni opozorila smučarjev.........Smučali v Italiji so itak samo bogataši,ki pa se ne ozirajo na pozive ali odredbe. Kasta pač,,,,,,,,

  • maresem 10:59 13.marec 2020.

    Za neresnost in s tem posledice se lahko na prvem mestu zahvalite Serpentinšku & levakom.