Kar desetina vseh, ki so jih v tem letu sprejeli v ambulanti za ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja na Strossmayerjevi ulici v Mariboru, je bila otrok, mlajših od 15 let.
“Ta številka zadnja leta strmo narašča, temu bo treba nameniti posebno pozornost,” pravi Dejan Kupnik, ki kot zdravnik prostovoljec pomaga v ambulanti Nadškofijske karitas. V njej so v petih letih obstoja sprejeli že več kot 2.400 pacientov, samo letos dobrih 400.
Kot poudarjajo, k njim ne prihajajo zgolj brezdomci, ampak tudi populacija, ki ubeži zdravstvu, kot so Romi, tujci in ljudje, ki so trenutno v socialni stiski. “Javna zdravstvena služba je proti tem ljudem zelo nastrojena. Administrativni delavci v sprejemnih ambulantah jih ne sprejemajo, mnogi v iskanju svoje pravice in dokumentov umrejo,” je kritičen Aleksander Doplihar, eden od pobudnikov mariborske ambulante.
Odvisni od pomoči
“Največ je akutnih dihalnih okužb in kroničnih obolenj srca in ožilja, veliko pa je tudi duševnih težav ter pljučnih bolezni in jetrnih okvar zaradi cigaret in alkohola,” pojasnjuje Kupnik. Po njegovih besedah z morebitno hospitalizacijo teh pacientov do zdaj ni bilo težav. Še vedno imajo tudi možnost predpisovanja zdravil na recept, a kot poudarja, so v večini primerov odvisni od tega, kar jim prinesejo ljudje od doma.
Za svoje delovanje ambulanta porabi okoli 30 tisoč evrov na leto. “Ta denar za zdaj zadostuje, smo pa v začetku leta zmeraj v negotovosti glede občinskih razpisov in na nek način poslujemo s kreditom,” sklene vodja mariborske ambulante Boštjan Cvetič.
