Potem ko so ruske, danske in švedske oblasti odobrile vsa potrebna dovoljenja za polaganje plinovodnih cevi pod njihovimi vodami, na Finskem pa manjka še eno od dveh dovoljenj, so danes to dokončno storili tudi pristojni nemški organi.
Zvezni urad za pomorstvo in hidrografijo je tako danes odobril dovoljenje za gradnjo plinovoda pod morjem izven nemških ozemeljskih voda, kjer pa Nemčija uresničuje nekatere suverene pravice. Že prejšnji teden so oblasti v zvezni deželi Mecklenburg-Pomorjansko dale zeleno luč za gradnjo v nemških ozemeljskih vodah pred Greifswaldom.
V skupnem podjetju Severni tok, ki ima sedež v švicarskem Zugu, so poudarili, da so z današnjim dogodkom še bliže začetku gradnje že v začetku 2010, plin pa naj bi po plinovodu stekel konec 2011. Dve cevi 1200 kilometrov dolgega plinovoda bosta, potem ko bosta zgrajeni, prenašali 55 milijard kubičnih metrov ruskega zemeljskega plina letno.
Rusija želi s projektom Severni tok, pa tudi s plinovodom Južni tok − ta bo potekal v Jugovzhodni Evropi, tudi prek Slovenije −, okrepiti prisotnost na evropskih trgih. Hkrati si želi Rusija vlagati v projekte, ki bodo obšli sosednjo Ukrajino.
Nemčija: Zelena luč za Severni tok
Potem ko so to že storile Rusija, Švedska in Danska, delno pa tudi Finska, so tudi nemške oblasti dale dokončno zeleno luč za gradnjo plinovoda Severni tok.
Severni tok bo potekal pod Baltskim morjem, od ruskega Vyborga do nemškega Greifswalda. Poleg ruskega energetskega giganta Gazproma v projektu sodelujeta tudi nemška velikana EON in BASF-Wintershall. Gazprom ima pri projektu 51-odstotni delež, medtem ko imata nemški družbi vsaka po 20-odstotni delež, preostalih devet odstotkov pa je v lasti nizozemske družbe Nederlandse Gasunie.
