Konflikti iz podobnih razlogov kot pri Gorenju bi lahko izbruhnili med drugim v Uniorju, Iskri
Avtoelektriki, Acroniju, Eti, Talumu, Domelu, Kovinoplastiki Lož, Mariborski livarni ... To so
podjetja, v katerih je v državne protikrizne ukrepe vključenih največ delavcev. Spomnimo, da gre za
subvencioniranje do osem ur krajšega polnega delavnega časa in sofinanciranje začasnega čakanja na
delo.
Ukrepi lahko eksplozivni
Kot kaže, so bili eden od ključnih razlogov za delavsko vstajo v Gorenju prav skrajšan
delavnik in hkrati opravljanje nadur ter nejasnosti pri izplačilu plač zaradi protikriznih ukrepov.
Odrejanje nadur v primeru skrajšanega delavnika je prepovedano, zato je zavod za zaposlovanje že
začel izredni nadzor vseh podjetij iz skupine Gorenje, ki so vključena v protikrizne ukrepe.
Gorenje je bilo sicer z več kot pet tisoč vključenimi delavci največji "uporabnik"
protkriznih ukrepov.
"Izigrani se ne pogajajo!"
Profesor psihologije
Vlado Miheljak pravi, da z dogajanjem v Gorenju ni podrobno seznanjen. Na splošno
pa do takih stvari ne pride čez noč.
“Gre za posledico daljših občutkov prikrajšanosti, negotovosti in nervoze. Drugo pa je, če
delavci dobijo še občutek, da so izigrani ali da niso enakopravno obravnavani. Da je recimo eden
moral delati nadure, drugi pa ne. Če imaš občutek, da si izigran, se tu ni kaj pogajati,”
pravi Miheljak.
1
ogledov
(Ne)učinkovite pomoči
Državni ukrepi "sokrivi" za delavsko vstajo. Kje so podobni pogoji zanjo?
