Slovenija
92 ogledov

Nevarni in zahrbtni hepatitis

(Foto: iStockPhoto) Žurnal24 main
Svetovni dan hepatitisa, ki smo se ga še lani spomnili 19. maja, po novem obeležujemo 28. julija, nas je opozorila profesorica Matičičeva z Infekcijske klinike. S hepatitisom pri nas okuženih 20 tisoč ljudi.

Hepatitis pomeni vnetje jeter, ki ga najpogosteje sprožijo virusi, lahko pa tudi zdravila, alkohol in presnovne bolezni. Poznamo vsaj sedem virusov hepatitisa, a najbolj razširjeni so hepatitisi A, B in C. Samo s hepatitisom C naj bi bilo v svetu okuženih okoli 170 milijonov ljudi, z virusom hepatitisa B pa naj bi bila okužena kar tretjina svetovne populacije.

Nezdravljen virusni hepatitis C ima lahko hude posledice in danes je njegovo zdravljenje uspešnejše kot pred leti. Zdravniki lahko namreč z ustreznim nadzorom in zdravljenjem pri polovici bolnikov napredovanje v nevarne bolezni, ki bi ogrozile življenje, zaustavijo. Cepiva proti okužbi še ni, lahko pa se pred obolenjem zavarujemo z manj tveganim vedenjem, predvsem tako, da okuženi okužbe ne prenašajo na druge.

Po ocenah epidemiologov živi v Sloveniji 20 tisoč kroničnih nosilcev virusa, med njimi je veliko kroničnih jetrnih bolnikov. Kakšno bo jetrno vnetje in njegove posledice, je odvisno od lastnosti virusa, obrambnih sposobnosti organizma in tudi zunanjih dejavnikov.

Tipična zlatenica, če se bo razvila

Okužimo se lahko s katerimkoli izmed virusov hepatitisa, in to brez bolezenskih znakov. Razlika med virusi je le ta, da virusa B in C lahko povzročata kronično okužbo, A in E pa ne.

"Če se hepatitis odraža z zlatenico oziroma rumenico, ga vsaj prepoznamo, saj je bolnik bolan in zlatenica ga bo gotovo pripeljala k zdravniku, ki bo s preiskavami potrdil, ali gre za virusni hepatitis, ne glede na vrsto virusa. Večji problem sta hepatitisa B in C, saj pri velikem deležu bolnikov potekata brez bolezenskih znakov, torej se človek okužbe sploh ne zaveda. Predvsem pri hepatitisu C kar tri četrtine obolelih zlatenice sploh nima, zato pravimo, da gre za tihega ubijalca, in večina okužb s tem virusom zato preide v kronično okužbo," je pojasnila Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Včasih se virus spontano odstrani iz telesa, a je mogoča ponovna okužba.

Tvegano vedenje, večja možnost prenosa
Virus hepatitisa C se prenaša s stikom z okuženo krvjo, s spolnimi odnosi in z matere na otroka med nosečnostjo ali pri porodu. Okužba je možna tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes in akupunkturi. Visoko tveganje za okužbo je med intravenskimi uživalci drog, ki uporabljajo skupni pribor. "Pomembno je poudariti tudi njuhanje kokaina, saj lahko ob tem nosna sluznica tudi zakrvavi. Ob menjavanju pribora se lahko tako na drugo osebo prenese mikroskopsko majhna količina krvi. Takšni prenosi so dokazani," je poudarila Matičičeva, ob tem pa opozorila tudi na to, da mnogi pozabijo na ves ostali "material", kot so tamponi, brizge in podobno.

Za učinkovito zaščito s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B so potrebni trije odmerki v šestih mesecih. Po doslej znanih podatkih traja zaščita več kot 20 let.

Verjetnost za raka na jetrih pri kronično okuženih z virusom hepatitisa B je desetkrat večja, kot je tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih. Akutna oziroma nenadna okužba pri 90 odstotkih odraslih v glavnem mine brez posledic. Pri 10 odstotkih okuženih odraslih, 25 odstotkih okuženih otrok in 80 odstotkih okuženih novorojenčkov pa bolezen preide v kronično obliko, ko virusna okužba traja vsaj šest mesecev in se kaže s patološkimi izvidi laboratorijskih preiskav krvi za oceno delovanja jeter ter s spremembami jetrnega tkiva. Kronični bolniki lahko v nekaj letih zbolijo za jetrno cirozo oziroma jetrnim rakom.

Na pregled, če ste imeli transfuzijo pred 1993
"Otroških okužb ne beležimo in jih na srečo ni. Za starejšo populacijo pa bi lahko rekli, da so se najverjetneje okužili pri transfuziji darovane krvi. Namreč virus hepatitisa C poznamo šele od leta 1989 in vso darovano kri na hepatitis C testiramo šele od leta 1993. Zato bi svetovala vsem, ki so morda prejeli transfuzijo pred letom 1993, da preverijo, če se niso morda nemo okužili s hepatitisom C. Velikokrat se namreč zgodi, da k zdravniku pridejo starejši, ki so živeli zelo umirjeno, potem pa ugotovimo, da so se s hepatitisom najverjetneje okužili v času, ko virusa sploh še nismo poznali," je še opozorila Matičičeva z ljubljanske infekcijske klinike.

Obvezno cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje proti hepatitisu B je pri nas od leta 1998 obvezno za otroke ob vstopu v šolo in tudi za osebe, ki so ob vsakdanjem delu izpostavljene okužbi s hepatitisom B. Cepljenje je obvezno tudi za dijake in študente, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni možnosti okužbe, novorojenčke na okužbo pozitivnih mater, hemofilike, bolnike s kroničnim jetrnim obolenjem, bolnike z virusom HIV in aidsom ter še nekatere druge bolnike.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.