Slovenija
3514 ogledov

Nevarni orjaški dežen najden na novih lokacijah po Ljubljani

Orjaški dežen
1/4
Terry English, USDA APHIS PPQ, Bugwood.org
Nevarna rastlina v Ljubljani in širše po Sloveniji. Orjaški dežen pri nas ni avtohotna rastlina, je pa zelo nevaren; če pridete v stik z njenim sokom, ali celo le v stik z njenimi listi, so lahko posledice izjemno hude, trajajo lahko celo več mesecev, tudi let.

V Sloveniji poznamo rastlino navadni dežen, ki človeku ni nevarna. Povsem drugače je z njenim sorodnikom, orjaškim dežnom, ki v višino zraste tudi do pet metrov. “V Slovenijo so ga prinesli v Botaničnem vrtu in žal jim je takorekoč ušel,” pravi biologinja Jana Kus Veenvliet, ki je v okviru projekta Thuja 2 več let sodelovala pri odstranjevanju nevarne rastline, ki sicer izvira iz zahodnega Kavkaza.

Ne glede na to, da rastlino sistematično odstranjujejo, se še vedno pojavlja vzdolž železniške proge za Botaničnim vrtom, eno so opazili na privatnem zemljišču na Barju (ta je že predvidena za odstranitev), našli so jo tudi ob Poti spominov in tovarištva.

Tudi širše v Sloveniji smo jo že našli, saj je ljudem rastlina všeč, zaradi višine je impozantna okrasna rastlina, ki je nezahtevna za nego. Ljudje so si semena izmenjevali med seboj, nevedoč, kakšno nevarno stvar sadijo,” pravi biologinja. V Murski Soboti so orjaški dežen nasadili celo v mestni park, vendar so ga kasneje na podlagi opozoril strokovnjakov odstranili.

Podrobnejši opis rastline in več podatkov najdete tudi na tej povezavi. 

Težave za več let

Če človek pride v stik s sokom rastline orjaškega dežna, so lahko posledice zelo hude. “Ko sonce osveti prizadeto mesto, se tam poruši DNK kože in nastane zelo huda opeklina,” pojasnjuje biologinja Kus Veenvlietova. V kolikor sok rastline zaide v oči, lahko povzroči začasno ali celo trajno slepoto.

Sama lahko iz lastne izkušnje povem, da prizadeto mesto tudi zelo boli. Ob enem odstranjevanju rastline nisem bila najbolje zaščitena. Sicer je v stik z mojo kožo prišla čisto mala količina soka rastline, nastala je opeklina, podobna malo večjemu žulju. Zelo me je bolelo in stvar sem zdravila več mesecev,” opisuje. Ljudje imajo sicer s tem lahko težave tudi več let.

Milijonska škoda

Uradnih podatkov, v kolikšni meri imajo ljudje v Sloveniij težave z orjaškim dežnom, ni. “Klinika za zastrupitve te statistike ne vodi. Vprašanje je tudi, koliko se ljudje zavedajo, da imajo težave s kožo ravno zaradi te rastline, po drugi strani pa je tudi vprašanje, ali zdravniki prepoznajo, da je izvor pacientovih težav ravno v tem,” razmišlja biologinja.

Doda še, da so v Nemčiji leta 2009 izračunali, da je bila škoda, ki je posledično nastala zaradi kožnih poškodb po stiku s sokom orjaškega dežna kar 12-milijonska. “Gre za stroške zdravljenja in bolniških odsotnosti,” pojasni Kus Veenvlietova. 

Orjaški dežen v številnih evropskih državah velja za eno najnevarnejših invazivnih tujerodnih rastlin. V Veliki Britaniji, Nemčiji ter na Češkem rastlina prerašča obsežne površine, iz katerih je praktično ni več mogoče odstraniti. "Pri nas so lansko leto pristojne službe skrb za odstranitev orjaškega dežna naložili Botaničnemu vrtu," sklene biologinja. 

barbara.barbic@zurna24.si

Komentarjev 11
  • Avatar care
    care 13:52 09.junij 2015.

    BorutK kmetavzar nepismeni idi si zaseko na kruh mazat.

  • h3o 14:30 07.junij 2015.

    -nevarni orjaški dežen posaditi v bližini mošej in kjer stanujejo muslimani. Predvsem v sloveniji. Ne izključujemo posaditve nasada orjaškega dežena vse od Jankovičevega doma pa do delovnega mesta. -izgon problematičnih ciganov-priključiti avstrijo sloveniji-priključiti madžarsko sloveniji- uvedba ...prikaži več tolarja-uvedba obveznega vpisa v SDS- reprogramirati windowse mirotu cerarju, ker se mu je zmešalo

  • d 12:53 06.junij 2015.

    kle gor so sami pijancki, vijolcni u fris ... kaj bos njih razlagal o konoplji, itak se ne zavedajo dneva, ker celga prezivijo zapiti na kavcu