“Ljudi zdaj ni več sram potrkati na naša vrata in prositi za pomoč,” spremembo v odnosu do humanitarne pomoči v obubožani Beli krajini opisuje Marjanca Cimerman, sekretarka Območnega združenja (OZ) Rdečega križa (RK) Črnomelj. Ko pridejo po hrano, jim ponudijo tudi oblačila in obutev, ki jih z veseljem sprejmejo, kar se v preteklosti, kot pravi Cimermanova, ni dogajalo.
Razdelili. V Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Trebnjem je Rdeči križ lani razdelil več kot štiri tisoč prehranskih paketov, poleg tega prek 70 ton hrane iz evropske pomoči. Oblačil in obutve so razdelili za več kot 14 tisoč, higienskih artiklov pa za deset tisoč kilogramov.
“Veliko je stisk zaradi slabih gospodarskih razmer. Nekateri delavci iz semiške Iskre, ki naj bi se morali voziti v Kranj, so se že oglasili pri nas in rekli, da bodo raje dali odpoved in k nam prišli po pomoč. Prihajajo tudi upokojenci, ki imajo 40 let delovne dobe, pa s pokojnino, ki jo dobijo, ne morejo preživeti. Vsak mesec v naše kartoteke zapišemo nekaj novih ljudi,” pove Cimermanova.
Zalka Klemenčič, sekretarka OZ RK Metlika, pove, da nekateri zaradi ponosa še vedno skrivajo, da so prejeli pomoč: “A nič za to, naši prostovoljci to razumejo in jim pakete prinesejo tudi ponoči, da sosedje ne vidijo, ali pa jih ženi izročijo tako, da mož ne ve. Iznajdljive mame, ki želijo otrokom prihraniti stisko, pa hrano, ki so jo dobile na Rdečem križu preložijo v vrečke, da je videti, kot da so jo prinesle iz trgovine.”
