Nizka podpora vladi

Podpora vladi ostaja na decembrski ravni, ko je imela najnižji odstotek podpornikov doslej. S podporo vladi pa je povezana tudi stopnja zaupanja v državne institucije. Na lestvici zaupanja se najvišje uvršča novoizvoljeni predsednik republike Danilo Türk, ki je bil po Toševih besedah "v enem mesecu tako aktiven, kot Janez Drnovšek prej v enem letu".

Največje zaupanje Türku
Türk uživa zaupanje 67 odstotkov vprašanih, ne zaupa pa mu osem odstotkov. Po zaupanju v institucije se visoko uvrščajo še evro in Banka Slovenije (50 odstotkov), policija, EU in sindikati (37 odstotkov) ter mediji in protikorupcijska komisija (36 odstotkov). Predsedniku vlade zaupa 31 odstotkov vprašanih, vladi in Cerkvi pa 20 odstotkov.

SD še vedno prva
Med strankami je glede na preference vprašanih na prvem mestu z 20 odstotki še vedno SD, sledi SDS (17 odstotkov), na tretje mesto pa sta se s sedmimi odstotki uvrstili stranki LDS in Zares, je pokazala raziskava. Sledijo SNS s šestimi odstotki podpore, DeSUS in SLS s tremi odstotki, NSi pa podpirata dva odstotka vprašanih. Toš je pojasnil, da se je podpora največji opozicijski stranki SD stabilizirala na okoli 20 odstotkih, podpora največji koalicijski stranki SDS pa je nekaj nižja od podpore SD, na okoli 17 odstotkih. Primerjava zadnjih treh merjenj pokaže, da se je podpora DeSUS od septembra (en odstotek) potrojila, saj je imela v februarskem merjenju triodstotno podporo.

Preferenčno telo NSi pa se je od septembra, ko je stranko podpiralo šest odstotkov vprašanih, zmanjšalo za tretjino, saj je decembra NSi podpiralo štiri odstotke vprašanih, februarja pa le še dva odstotka. SLS po Toševih besedah kljub menjavi vodstva ni dobila večje podpore – v primerjavi s septembrom in decembrom se je podpora s petih zmanjšala na tri odstotke.

Anketiranci kritični do korupcije
Kot poglavitni razlog za inflacijo je 64 odstotkov vprašanih navedlo slabo politiko vlade, 22 odstotkov jih krivi mednarodne gospodarske razmere, 14 odstotkov pa je bilo neopredeljenih. Rezultat po Toševih besedah kaže na razhajanje stališč vladajoče politike in zaznav ljudi. Tudi očitek, da so se razmere glede pojava korupcije in klientelizma izostrile in poslabšale, izreka tokrat skoraj šest desetin (57 odstotkov) vprašanih, kar je znatno več kot ob predhodnih meritvah (od 42 do 48 odstotkov). Glede vpletanja politike v gospodarstvo večina (56 odstotkov) vprašanih meni, da so razmere danes slabše kot pred zadnjimi volitvami (v predhodnih meritvah od 49 do 54 odstotkov). Da so razmere danes boljše, meni le devet odstotkov.