Seznam. O upravičenosti do zdravljenja v tujini v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se odloča individualno, od primera do primera, pri čemer so ključni zdravstveno stanje bolnika in možnosti zdravljenja konkretnega bolnika v Sloveniji. Vnaprej ni opredeljenega nobenega seznama storitev; upravičenost se presoja od primera do primera. Obstaja le statistika napotitev za zdravljenje v tujini, ki izkazuje, da je največ bolnikov napotenih zaradi radiofrekvenčne fasetne rizotomije, nakupa steklene očesne proteze, presaditve pljuč in jeter, odstranitve osteosintetičnega materiala po poškodbah v tujini, kirurškega zdravljenja epilepsije in obsevanja z gamanožem.
Starejši državljan, ki je želel ostati anonimen (ime in priimek sta znana uredništvu), toži Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ker mu ni povrnil stroškov zdravljenja v tujini. “Maligni tumor na jetrih so prvič zdravili leta 2006,” je v njegovem imenu povedala Nina Cek Perhavec iz Odvetniške družbe Matoz, ki ga zastopa. Ker mu tumorja niso popolnoma odstranili, so mu čez leto svetovali vnovično zdravljenje z isto metodo: žganjem tumorja. “Dejali so mu, da operacija zaradi zaraščenosti tumorja ni mogoča,” je dodala.
Pacient je poiskal še mnenje tujih kirurgov, ti pa so mu zagotovili, da je operacija edino primerno zdravljenje. Ker mu v Sloveniji niso mogli ponuditi enakovrednega zdravljenja, je dal pri ZZZS vlogo za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini, nam je pojasnila Cek Perhavčeva. Ker je ZZZS vlogo zavrnil, so mu operacijo uspešno opravili v Franciji, zdaj pa se poteguje za povrnitev stroškov.
ZZZS brez pristojnosti
“V tem primeru je ključno nezaupanje zavarovane osebe v strokovne odločitve lečečih zdravnikov in v strokovno mnenje konzilija onkološkega inštituta,” nam je pojasnil Damjan Kos z ZZZS, kjer mnenje konzilija upoštevajo, če se odločajo o vlogi za povračilo stroškov načrtovanega zdravljenja v tujini.
“ZZZS pri tem nima ustreznih pristojnosti in posledično niti kadrov, ki bi lahko strokovno odločali o izbiri metode zdravljenja v konkretnih primerih bolnikov,” je dodal. Tovrstni nadzor lahko po njegovih besedah izvajajo izvajalci zdravstvenih storitev, ki
ZZZS. Predlani je na zdravljenje, pregled ali preiskavo v tujino napotil 265 ljudi. Največ zavarovancev je šlo v Avstrijo (34 odstotkov), Nemčijo (30 odstotkov) in Francijo (9 odstotkov), sledijo pa Italija, Hrvaška, Švica in Velika Britanija.
so v konkretnem primeru onkološki inštitut, Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ministrstvo za zdravje in pristojna sodišča. “Zavarovanci imajo pravice, izhajajoče iz pravil ZZZS, ki jih potrdi skupščina ZZZS,” je pojasnil tiskovni predstavnik ZZS Valentin Hajdinjak, ki nam lahko poda le splošen odgovor. Po njegovih besedah nima ZZS glede na sestavo skupščine zavoda nobene možnosti vplivanja na te pravice. “Si pa dostikrat prizadevamo razširiti določene pravice, še posebno, kadar je treba bolniku zagotoviti najboljšo možno zdravstveno oskrbo,” je dejal.
Po njegovem mnenju so zdravniki pogosto skoraj odvetniki svojih bolnikov, saj jih vodijo skozi labirint pravic v zdravstvenem zavarovanju, četudi bi to morala biti pojasnjevalna dolžnost uslužbencev ZZZS.
Seznami čakalnih dob nuja
Čeprav se do informacij da dokopati, je obveščenost Slovencev o zdravljenju v tujini, ki bi ga kril ZZZS, pomanjkljivo.
Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje (LDS)
Slovenci lahko informacije o možnostih zdravljenja v tujini dobimo najbrž celo hitreje kot v kateri drugi državi, saj je možna poizvedba po telefonu, prek spleta in pri zdravniku. Kljub temu je o tem še vedno obveščenih premalo Slovencev. Pogrešam predvsem opredelitev najdaljših še sprejemljivih čakalnih dob za določene zdravstvene storitve, po katerih bi se lahko orientirali, kdaj nam pripada povračilo stroškov za zdravljenje v tujini. Ta pravica bi morala pripadati vsem, ki čakajo dlje od take še sprejemljive čakalne dobe. Če tega podatka ne poznamo, so odločitve o predolgem čakanju poljubne in pravico izkoristijo tisti, ki so iznajdljivejši.
Tanja Fajon, evropska poslanka (SD)
V primerjavi z Belgijo so v Sloveniji skrb vzbujajoče čakalne dobe in prav bi bilo, da bi imeli prednost tisti ljudje, ki so resnično v hudi zdravstveni stiski. Potrebujemo jasen nadzor in preglednost pri sprejemanju odločitev o morebitnih napotitvah na zdravljenja v tujino. Bolnice in bolniki so ranljiva skupina ljudi, ki potrebuje dodatno skrb in zaupanje v zdravstveni sistem. Seznami o sprejemljivih čakalnih dobah zato gotovo ne bi škodili. EU se vedno bolj povezuje na različnih področjih. Zdravstvo ima za tesnejše sodelovanje članic, zaradi katerega bi postalo učinkovitejše in prijaznejše in bi imeli vsi enak dostop do zdravstvenih storitev ter bi bile čakalne dobe krajše, še veliko odprtega prostora.
