Če smo še oktobra lani za 100 gramov mlečne čokolade Milka v naših trgovinah po redni ceni odšteli 1,29 evra, bo tokrat treba zanjo plačati občutno več. Redna cena namreč znaša 1,99 evra, kar je več kot 50 odstotkov več. Če izbirate druge okuse, bodite pozorni tudi na maso, saj so v nekaterih primerih namesto pričakovane sto gramske čokolade na policah tudi 90- ali 95-gramski izdelki.
Čokoladni izdelki se dražijo že nekaj časa. Podatki Statističnega urada kažejo, da se je povprečna drobnoprodajna cena kilograma čokolade podražila za 2,81 evra od leta 2019 do leta 2024. Če je v povprečju kilogram leta 2019 stal 9 evrov, je lani že 11,81 evra, kar je skoraj tretjino več.
Statistični podatki SURS o porabi čokolade in kakava pri nas kažejo, da je leta 2018 povprečni posameznik porabil 4,5 kilograma čokolade letno in 0,3 kilograma kakava. V primerjavi z letom 2000 lahko opazimo padec porabe kakava in porast porabe čokolade. Tovrstni podatki, zbrani v spodnji tabeli, so na voljo samo do leta 2018. Na voljo pa je podatek o tem, koliko je leta 2022 za čokolado v povprečju porabilo gospodinjstvo v Sloveniji, in sicer 212,60 evra.
Cene podirale rekorde
Stanje na borzah surovin kaže, da v kratkem na nižanje cen še ne moremo računati. Terminske pogodbe za kakav so se pred veliko nočjo povzpele nad 8.500 ameriških dolarjev za tono (približno 7.320 evrov), kažejo podatki Trading Economics, 25. aprila pa se je cena že zvišala na 9.418,9 ameriških dolarjev (USD) za tono (približno 8.140 evrov). To sicer predstavlja občuten padec v primerjavi s cenami decembra lani in januarja letos. Iz podatkov mednarodne borze ICE lahko razberemo, da je bila 18. decembra lani cena za tono pri 11.904 USD, 29. januarja letos pa 11.543 USD. Od začetka leta so cene kakava padle za 27,5 odstotka, dodajajo pri Trading Economics.
Za primerjavo – februarja 2024 je cena kakava na borzi v New Yorku podirala rekorde, ko je poskočila na 6030 dolarjev (5590 evrov) za tono. Pred tem je dolgoletni rekord iz leta 1977 znaša 5379 dolarjev.
Suša kroji letino
Razlogov, da cene vztrajajo tako visoko, je več, med njimi sta tudi vztrajno povpraševanje in nekoliko manjša zaskrbljenost zaradi svetovnih trgovinskih napetosti. "Najnovejši podatki so pokazali, da se je evropska proizvodnja kakava v prvem četrtletju na letni ravni zmanjšala za 3,7 %, azijska pa za 3,4 %, pri čemer sta bila oba padca manjša od pričakovanj analitikov, ki so predvidevali 5- do 7-odstotno zmanjšanje. Kar zadeva ponudbo, so pomisleki glede letine 2024/25 še vedno prisotni, kljub temu da so bile dobave v pristanišča Slonokoščene obale večje kot lani, zaloge kakava v skladiščih pod nadzorom borze pa so dosegle petmesečno višino," izpostavljajo pri Trading Economics.
Največji proizvajalki kakava sta Gana in Slonokoščena obala. Suša in visoke temperature v Zahodni Afriki najbolj usodno krojijo količine pridelka kakava. Dodatne težave jim povzroča tudi širjenje virusa CSSVD med rastlinami in ne nazadnje preusmerjanje kmetov v bolj dobičkonosno, a nezakonito rudarjenje zlata. Po poročanju BBC naj bi lani primanjkljaj kakava na globalnem trgu znašal približno 500.000 ton.
"Zadnji podatki so pokazali, da so se zaloge kakava v pristaniščih v ZDA, ki jih spremlja ICE, 23. aprila povzpele na 6-mesečno najvišjo raven 1.925.933 vreč. Medtem so se prisotne skrbi glede žetve pridelka v največji pridelovalki Slonokoščeni obali zaradi negativnih učinkov dolgotrajnega sušnega obdobja. Pozitivno je, da se Brazilija postavlja kot prihodnja vodilna država na področju oskrbe s kakavom, saj Moises Schmidt vodi velik projekt v Bahii, da bi ustvaril eno največjih in najnaprednejših kakavovih farm na svetu," so zapisali pri Trading Economics.
Slonokoščena obala, Gana, Nigerija in Kamerun skupaj proizvedejo tri četrtine svetovnega kakava.
Bojijo se vpliva Trumpovih odločitev
Dodaten strah je prisoten tudi zaradi ameriške odločitve o carinah na uvoz izdelkov iz tujine. Slonokoščeno obalo naj bi po izteku Trumpove 90-dnevne zamrznitve vzajemnih carin doletele carine v višini 21 odstotkov, piše AP. To bi lahko imelo za posledico povišanje cen kakava.
Po podatkih Sveta za kavo in kakav Slonokoščena obala letno proizvede od 2 do 2,5 milijona ton kakava, približno 200 do 300 tisoč ton pa izvozi v Združene države Amerike. Leta 2023 je Slonokoščena obala izvozila za 3,68 milijarde dolarjev kakavovih zrn, kar je njen drugi največji izvoz za zlatom. Po podatkih OECD so bile ZDA njen četrti največji uvoznik kakavovih zrn, takoj za Nizozemsko, Malezijo in Belgijo.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Narod ne ve kaj jim vse prodajajo pod znanimi znamkami.Večina naroda ne ve da se v vzhodne države uvaža hrana 3.kakovosti,cena pa je še večja kot recimo v nemčiji,živeli evropejci pjm
Raje bi dal 3 evre,samo če bi bila milka iz švice,in ne iz poljske