“Novoletne zaobljube nikoli niso narejene po pravilih postavljanja ciljev, kakor jih definira motivacijska teorija postavljanja ciljev: izbrani cilji navadno niso tisti, ki bi ključno spremenili naše življenje, zato niti nimajo velike atraktivne vrednosti,” glede zaobljub pravi eden najbolj znanih slovenskih psihologov, zaposlen na fakulteti za šport, Matej Tušak. Med drugim je pri dosegi ciljev pomagal tudi številnim slovenskim uspešnim športnikom.
Statistika glede novoletnih zaobljub je res precej klavrna; približno 63 odstotkov ljudi se drži novoletnih zaobljub le dva meseca. Manj kot 10 odstotkov ljudi, ki si zastavijo novoletne zaobljube, jih v resnici izpelje do konca.
Motivacija je pot do uspeha
Matej Tušak nizko realizacijo novoletnih zaobljub pripisuje dejstvu, da si ob zaobljubi redko postavimo časovne okvirje. “Poleg tega si jih nikoli ne zapišemo na list in pripravimo strategij, kako jih bomo dosegli,” izpostavi psiholog.
Nadaljuje, da si ljudje redko pripravimo nagrade za primer, če bomo cilje dosegli in kazni za primer, če jih ne bomo. “V motivacijskem smislu torej ne razvijemo prave motivacije in prave poti do cilja, zato v takšnem primeru tudi ni možnosti realizacije,” je prepričan.
Novo leto vsekakor je primeren trenutek, da izboljšamo svoje življenje, opustimo škodljive navade in razvijemo takšne, ki nam bodo koristile. O njih je dobro razmisliti že prej, ne ravno na silvestrsko noč ali na prvi dan novega leta. Vsekakor pa nikoli ni prepozno.
Pri zaobljubi razmislite, kakšne koristi vam bo prinesla, kako se boste spopadli s težavami, ki bodo prišle na pot in ali je zaobljuba sploh primerna za vas; ne zadajajte si previsokih ciljev. Predvsem pa, opozarjajo psihologi, za zadane obljube potrebujete dovolj dobre in močne volje. Oz. kot pravi stari slovenski pregovor: brez muje se še čevelj ne obuje… Pa srečno!
