Kako komentirate spodrsljaje vinjenih policistov, ki s službenimi vozili povzročajo prometne nesreče? Predlagate, da bi bilo treba za policiste uvesti ničelno toleranco alkohola tako kot pri poklicnih voznikih.
V tujini alkoholiziran voznik pomeni zločin. Pri vinjenih policistih se pojavi dodatna težava, ker nosijo orožje, tako da se jaz ne bi omejil le na to, da ne smejo vinjeni za volan – policisti ne bi smeli piti med delovnim časom. Kar se tiče omenjenih spodrsljajev, gre za splošno slabo stanje v družbi, policisti pa so za običajne ljudi edini stik z oblastjo. Dogajajo se navzkrižja, ki jih nekateri policisti zaradi stresa rešujejo z alkoholom. Skratka, jaz bi uzakonil, da se delo pod vplivom alkohola kaznuje kot hujša kršitev delovne discipline.
Kaj menite o ustanovitvi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU)?
Pričakoval sem samostojno finančno policijo, neodvisno, z močnejšimi pooblastili. Tako pa so ustanovili enoto znotraj kriminalistične policije, ki ji dajejo preveliko moč, čeprav vsak poskus izboljšave pozdravljam. Tako so ostali pri istih pooblastilih z večjimi plačami.
Obstaja bojazen, da bi NPU prevzel kakšno zadevo, da bi lahko imel nadzor nad informacijami?
To je že zdaj mogoče, saj je Generalna policijska uprava velikokrat prevzela kakšen primer od posamezne policijske uprave, ustanovile so se delovne skupine. Mislim, da je vse odvisno od vodje NPU, kakšen odnos bo imel do ministra. Tega se o konketnih podatkih iz preiskav ne sme obveščati. O pojavnih oblikah, da se je nekaj zgodilo pa se ministra seveda mora obveščati. In še nekaj se mi zdi izjemno pomembno: poleg strokovne javnosti bi se moral v razpravo vključiti parlament, vse stranke bi morale sodelovati. Zdaj je to politični projekt, a vlada se bo prej ali slej zamenjala.
Se strinjam, saj je jasno, da se kriminalisti po regijah vsak dan spopadajo z nevarnostmi. Poleg tega 90 odstotkov vseh zadev, ki so jih že do zdaj prevzemale posebne delovne skupine, raziščejo kriminalisti na PP. NPU naj bi raziskoval kazniva dejanja s področja organiziranega gospodarskega kriminala. A teh zadev je za približno odstotek. Poročila pa kažejo, da je premoženjske kriminalitete, torej vlomov, kraj in podobnega, vedno več. Torej problemov na lokalni ravni.
Mali ljudje imajo male probleme. Mali človek se počuti varnega, če policija razišče vlom v njegov avto in ne če se uspešno razišče ozadje tajkunskih poslov.
Absolutno, občutek varnosti je pomemben pri slehernem državljanu, pomembno je zaupanje.
Se vam zdi postopek izbire direktorja policije in NPU – torej imenovanje in ne javni razpis – primeren?
Že ob spremembi zakona o policiji je bilo moje stališče, da je bolje, če se direktor imenuje, saj se na razpis lahko prijavi marsikdo, ki formalno izpolnjuje pogoje, nima pa prepotrebnih izkušenj. Je pa priokus pri imenovanju Gorška, da se torej zakon menja zato, da bo imenovan, grenak. Goršek si tega ne zasluži. On bi bil izbran tudi na razpisu.
Kakšen mora biti direktor NPU?
Bil bi prijetno presenečen, če bi bil nekdo iz tožilskih vrst ali iz vrst preiskovalnih sodnikov. Upam, da bo nekdo, ki ima dolgoletne izkušnje s kriminalističnim delom.
Potem sta tako Drago Kos kot tožilec Harij Furlan – imeni, ki se pojavljata – primerna?
O konkretnih imenih ne bom govoril.
24
ogledov
“NPU? Pričakoval sem več”
Marko Pogorevc. “Ministra o zadevah ne smejo obveščati,” pravi o delu Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
