Slovenija
4 ogledov

NRB: trend padanja branosti se umirja

(Foto: iStockphoto) Žurnal24 main
Brezplačnikom bi se slabo pisalo, če bi pisali o krizi in bralci o tem ne bi hoteli več brati.

Andraž Zorko za agencijo Valicon vodi Nacionalno raziskavo branosti (NRB). Za www.zurnal24.si je komentiral stanje v medijskem prostoru in pojasnil svoja pričakovanja za naprej.

Vas je, glede na poprejšnje rezultate, dejstvo, da je branost tiska prenehala padati, presenetila?
Rezultati me ne presenečajo. Že pred pol leta smo ugotavljali, da se trend padanja branosti umirja, tokratni rezultati so le potrdili naša predvidevanja. Za januar 2011, ko bodo objavljeni podatki za leto 2010, lahko napovemo podobno – ne pričakujemo večjih sprememb ne v eno ne v drugo smer.

Branost tiska je zrasla za dva odstotka. Je to trend ali zgolj naključje?
Desetim tiskanim medijem je branost statistično značilno zrasla, petim pa padla. To so edine razlike, ki so statistično značilne, ki jih torej lahko interpretiramo kot rast oziroma padec branosti. Spremembe pri vseh drugih niso statistično značilne, zato tudi seštevka vseh dosegov, ki je tokrat za dva odstotka višji, ne moremo obravnavati kot značilno rast tiska nasploh. Ta sprememba je zanesljiv znak stabilizacije dosegov, ne moremo pa govoriti o kakšnem novem trendu.

Je v krizi ključna prednost Žurnala24 in Žurnala, pa tudi tednika Dobro jutro, da so brezplačni?  
Brezplačniki so se na slovenskem trgu pojavili veliko pred krizo in od takrat ta kategorija vztrajno raste. Jasno, ker so brezplačni, ni razloga, da bi jih v času krize brali kaj manj. Razen seveda, če bi ti preveč pisali o krizi in bralci tega ne bi hoteli več brati (smeh), kar se lahko zgodi pri plačljivih časopisih in revijah. Vsaj za enega od dnevnikov lahko trdimo, da je utrpel padec prodane naklade in s tem tudi branosti, na račun krize, sicer pa moramo vedeti, da kupci v večini primerov časopisov in revij prihajajo iz socialno bolj varnih slojev, ki jih kriza ni prizadela, vsaj ne v tolikšni meri, zato vpliv krize na prodajo tiska v celoti gledano ni bistven, s tem pa tudi brezplačnost nekaterih ne pride do izraza.

Obstaja povezava med uspešnim tiskanim medijem in spletnim portalom?  
Zagotovo. Ključna povezava oziroma stična točka je blagovna znamka. Uspešen prenos vrednosti znamke s tiska na spletni portal na eni strani, na drugi pa nadgradnja te vrednosti z dobrim spletnim portalom, je primer čiste sinergije, ki bo imela za rezultat pozitiven izid enega in drugega. Seveda, brez jasnega koncepta in prilagajanju trgu, torej potrošnikom, ne bo nič od tega delovalo samo po sebi.

Ima lahko tiskani medij, ki je pri bralcih slabo sprejet, dober in uspešen portal? In obratno?
Tudi takšne primere poznamo, a dolgoročno težko preživijo. Eden od slovenskih dnevnikov je recimo pred leti "zaslovel" s svojim portalom, tako med obiskovalci, kar se je seveda poznalo tudi na obisku, kot tudi med poznavalci; v jeziku filmske kritike bi rekli, da je požel uspeh med občinstvom in kritiki. Medtem je njegova tiskana izdaja doživljala povsem drugačno zgodbo. Žal ja ta druga zgodba pretehtala in v končni fazi "požrla" lastnega otroka, tako da zdaj tudi spletni portal ni več primer uspeha, prej nasprotno.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.