O protestu glasovali na Facebooku

Udeleženci prihodnjih mariborskih protestov so datum shoda izglasovali kar s pomočjo ankete na omrežju Facebook. Večina tistih, ki so glasovali, je izbrala ponedeljek. Na podlagi objave na družabnem omrežju pa so včeraj protestirali tudi v Kranju. Zbralo se je okrog tisoč protestnikov. Brez večjih izgredov so s parolami “Fertik je”, “Gotov je” in “Ejga, konc je” k odstopu pozivali vlado, in tudi lokalno oblast.

Omrežje nima vseh zaslug

“Prednost spleta pri izražanju mnenja je zagotovo v tem, da je to izraženo javno in tako relativno hitro najde somišljenike,” meni Domen Savič, sourednik portala E-demokracija.si. Kljub temu pravi, da je treba biti previden pri pripisovanju prevelike vloge spletu. “V preteklosti se je že izkazalo, da so se ljudje s pridom posluževali organizacije protestov s pomočjo spleta, a končnega učinka ni bilo,” dodaja.

“Pomembni so ljudje”

Na vprašanje, zakaj ima Facebook tako velik mobilizacijski potencial, v preteklosti pa ga ni imel, Savič odgovarja: “Facebook je sam po sebi popolnoma nekoristno orodje, ki ima točno toliko mobilizacijskega potenciala, kot ga imajo ljudje, ki ga uporabljajo.” Prepričan je, da je ključno, da se ljudje začnejo zavedati svojega okolja in vloge v družbi ter da jasno izražajo svoje mnenje. “V preteklosti so se pri nas veliko produktivneje uporabljala druga orodja za komunikacijo ali organizacijo, odvisno od časa in družbe, ki se je 
organizirala,” pravi.

V iskanju anonimnih organizatorjev prek Facebooka ne vidi posebnega smisla, pri tem pa poudarja, da ima kljub tolerantnosti spletnega okolja do anonimnežev podpisovanje objav več prednosti kot slabosti, upoštevajoč, da je komunikacija premišljena in konstruktivna ter da ima jasen namen.

“Protestniki niso množica kriminalcev”

So “anonimni” protesti zakoniti?

Pravica do protesta je temeljna politična pravica. To vključuje pravico do spontanega uličnega protesta, ki se zgodi v nekem trenutku in spontano poveže večjo skupino ljudi. To je odraz pristnosti ljudskega značaja demokracije in politične subjektivitete državljanov. Med vrednotami ustavnega reda je tudi moralno utemeljena pravica do upora, ki se odrazi na ulici.

Kako vidite ukrepe policije?

Kar je bilo mogoče videti v medijih, kaže na to, da so policisti občasno precej in očitno prekoračili mejo dopustnega ali potrebnega ukrepanja. Mirnih protestnikov, ki denimo sedijo na ulici ali se stoje pogovarjajo in vzklikajo, ne preganjaš kot podivjano 
množico kriminalcev.

Kaj menite o tem, da medijem nekateri zaradi poročanja o protestih očitajo širjenje nasilja in nestrpnosti?

Gre za poskus odvračanja pozornosti z dejanskega problema na posledico. Tak očitek je politična parola, ki ni vredna resne razprave, ampak novega 
 zgražanja.