Slovenija
7 ogledov

O reformi ekonomisti in sociologi

null Žurnal24 main
Ekonomist Jože Mencinger verjame, da bi bila potrditev pokojninske reforme za racionalna, da pa zavrnitev ne bi bila tragična. Sociologi opozarjajo, da bo potrebno razmišljati tudi o ljudeh.

Ekonomska stroka si glede pokojninske reforme ni enotna. Bernard Brščič z ljubljanske ekonomske fakultete v njej ne vidi kratkoročnih učinkov. "Ključno je namreč vprašanje, ali bo res prišlo do dviga efektivne upokojitvene starosti. V kolikor bi se to zgodilo v polnosti, bi lahko prihranki v obdobju med letoma 2021 in 2025 znašali čez 500 milijonov evrov letno," pojasnjuje Brščič.

Skrbi ga, da se to ne bo zgodilo, saj reforma predvideva tudi institut predčasnega upokojevanja.

Ekonomist Jože Mencinger verjame, da bi bila njena potrditev za javne finance racionalna, da pa tudi zavrnitev ne bi bila tragična. Strinja se, da resnih prihrankov v naslednjih nekaj letih na njen račun še ni pričakovati. Zakon sicer podpira, saj naj bi bila njegova potrditev kljub vsemu racionalna.

Aleš Berk z ekonomske fakultete pa se v tem primeru boji znižanja bonitetne ocene Slovenije in posledic, ki bi jih to prineslo. Sledilo bi namreč zvišanje obrestnih mer, na ta način pa bi se dvignile tudi vse ostale obrestne mere, izpostavlja. Po njegovih besedah je sicer bančno financiranje v Sloveniji že danes dražje kot v primerljivih državah in je najdražje med državami članicami območja evra.

Matjaz Hanzek | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Treba bo iboljšati pogoje dela
Da se s podaljševanjem življenske dobe podaljšuje tudi število let, ki jih ljudje preživijo delavno aktivni, se zdi nujno Srni Mandič s FDV. Izpostavlja pa vprašanje delovnih pogojev. Kot pravi, podatki kažejo, da je tu Slovenija zelo slaba, da so mnogi na delovnih mestih izpostavljeni stresu, veliko je negotovosti in konfliktov. Marsikje se povečujejo delovne obremenitve, posebej še norme delavcem za tekočim trakom.

Ljudi gre razumeti, če se želijo iz takega delovnega okolja umakniti, zato bi bilo za boljšo kakovost delovnega življenja nujno kaj narediti, poudarja Mandičeva.

"Hodili v službo, delati pa ne bodo mogli"
"Osebno se zavzemam za to, da bomo delali do 65. ali celo do 70. leta, vendar je treba pred tem za ljudi nekaj narediti," pa pravi Metoda Dodič Fikfak iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

"Ljudi bomo prisilili, da delajo do 65. leta, a hkrati proizvodnja ne bo mogla teči, ker bo 50 odstotkov ljudi hodilo samo v službo, ne bo pa moglo delati. 20 odstotkov več bo invalidnih in od reforme ne bo koristi," opozarja.

 

Ljudje bodo bolje delali, če ne bodo imeli skrbi glede varstva otrok, če jih ne bo skrbelo za onemogle starše, če bodo izobraženi, pravi Hanžek. Največ zaposlenih v javnem sektorju imajo po njegovih besedah tiste države, ki so bolj konkurenčne, manjši delež zaposlenih od Slovenije pa imata le Romunija in Bolgarija.

Hanžek "Najprej delo tistim, ki ga nimajo"
Po mnenju sociologa in nekdanjega varuha človekovih pravic  Matjaža Hanžka argument, da naj bi bilo za "vzdrževanje" vse večjega števila upokojencev premalo za delo sposobni ljudi, ne vzdrži. Soglaša, da bo pokojninska reforma enkrat nujna, vendar bi morala imeti pred tem država aktivno politiko za povečevanje zaposlenosti.

 

Najprej bi morali zagotoviti delo tistim, ki ga nimajo, namesto da se s podaljševanjem delovne dobe še zmanjšuje možnosti mladih za zaposlitev, pravi Hanžek.

Industrija bo po njegovem vedno manj zaposlovala, z razvojem tehnologije bo vse manj ljudi naredilo vse več. In medtem ko industrija s težavo išče trge za svoje pogosto nepotrebne proizvode, so pri delu z ljudmi velike potrebe. A kot opozarja Hanžek, "oblasti tega nočejo sprejeti, ker so pod vplivom kapitala in neoliberalne logike, v večini teh dejavnosti pa ni profita".

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.