''To je velik uspeh in veliko delo, strašno sem zadovoljen,'' je dejal generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač, ki je za zurnal24.si potrdil, da so se pogajanja z Rusijo o plinovodu Južni tok končala danes popoldan.
Slovenski premier Borut Pahor in njegov ruski kolega Vladimir Putin bosta prihodnjo soboto, 14. novembra, podpisala sporazum o Južnem toku. V delegaciji naj bi premierja spremljal tudi gospodarski minister Matej Lahovnik.
Sporazum naj bi premierja podpisala ob robu prve nogometne tekme med Rusijo in Slovenijo. V delegaciji naj bi premierja spremljal tudi gospodarski minister Matej Lahovnik.
Dolgotrajna pogajanja
Pogajanja so se začela lani spomladi. ''Pogajanja so trajala tako dolgo, ker je ruska stran želela imeti poseben status skupnega podjetja. Mi pa smo zavezani evropski zakonodaji tako z vidika davčnih predpisov kot z vidika izvajanja službe sistemskega operaterja javne službe plinovodnega omrežja,'' pravi Kopač.
Ruska stran je želela imeti poseben status. Tak sporazum bi sicer lahko podpisali, vendar bi nato Evropska unija zahtevala, da se popravi, česar pa ne bi mogli storiti. Temu bi nato sledile kazni, ki bi mesečno lahko znašale tudi milijon evrov, je še pojasnil Kopač: ''Sporazum in vse procedure predvidene v njem so skladne z evropsko zakonodajo. S tem smo vnaprej zavarovani pred morebitnimi spremebami evropskega pravnega reda, ki bi lahko posegel v ta sporazum.''
Sporne točke
''Tisto, kar je bilo bolj zanimivo za javnost, to je, da ima podjetje sedež v Sloveniji in da je solastniški delež 50-50, pa tako ali tako nikoli ni bilo sporno,'' je še poudaril Kopač.
Slovenski predstavniki so bili zadnjič na obisku v Moskvi 22. oktobra, takrat so še obstajalo odprta vprašanja glede lastništva in davčnega položaja skupnega podjetja v Sloveniji.
Če bi imel Gazprom v skupnem podjetju z družbo Geoplin plinovodi polovični delež, bi to pomenilo, da Slovenija krši določila tretjega energetskega paketa. Ta določa, da plinovodna infrastruktura ne sme biti v lasti podjetij, ki s plinom trgujejo. Prepovedano je tudi lastništvo plinovodov v državah EU podjetjem iz tretjih držav.
Prihodnji teden naj bi o tem razpravljal tudi odbor za zunanjo politiko.
