Slovenija
14 ogledov

Obala od vseh, denar od nikogar

Obala Blejskega jezera je zaradi posedanja zelo načeta in jo spodjeda voda, opor Žurnal24 main
Poseda se. Občina, ki je lastnica le dela obale, nima ne projekta ne denarja za obnovo.

Bled.Obala je potrebna ureditve in rad bi videl kakšen konkreten projekt. Odvisna je tudi od tega, kako se bo rešilo vprašanje parkiranja, ki Bled obremenjuje prek vseh meja,” je ob nedavnem obisku na Bledu dejal predsednik države Danilo Türk.

Idejna zasnova
Neuresničeno
. Projektna skupina Bruto (Matej Kučina, Bernard Podboj in Tomaž Berčič) je pred tremi leti pripravila idejno zasnovo Ureditev obale Blejskega jezera, v kateri so na več mestih okrog jezera predvideli postavitev lesenih podestov, mostovžev in cvetličnih gredic, vendar je ostalo le pri zamislih, udejanjili pa jih niso.

 

Obala Blejskega jezera je zaradi posedanja v zelo slabem stanju. Projekta obnove ni in tudi več milijonov evrov za njeno temeljito obnovo ne. “Po orkanskem vetru leta 1984 ni nihče poskrbel za utrditev opornih zidov in dejstvo je, da je stanje vsako leto slabše. Vendar denarja za projekt nimamo, kajti ta čas sta naša prioriteta obvoznici. Poleg tega občina tudi ni lastnica cele obale, pač pa le tretjinskega dela v Mali in Veliki Zaki ter delov pri Vili Prešeren, Grajskem kopališču, pod Zdraviliškim parkom in na Mlinem, kjer pa poteka denacionalizacijski postopek,” je za Žurnal pojasnil blejski župan Janez Fajfar.

Občina v sklopu projekta ureditve veslaškega centra ureja obalo v Mali in Veliki Zaki, kar bo po besedah direktorja blejske občinske uprave Borisa Maleja stalo dobrih 600 tisoč evrov, nujno pa bi morali obnoviti tudi konzolni pločnik na Mlinem (zanj potrebujejo okoli 70 tisoč evrov), pešpot okrog jezera in pritoke v jezero. “Računamo na evropska sredstva, vendar moramo pred tem pripraviti še projekte, ki bodo stali več sto tisoč evrov,” je pojasnil Malej.

6,3 kilometra je dolga obala Blejskega jezera.

 

Tri leta za projekt
Do zdaj je bilo pripravljenih že nekaj idejnih zasnov – zadnjo je leta 2007 pripravila projektna skupina Bruto – vendar so vse ostale na papirju. Zdajšnje katastrofalno stanje obale je po mnenju omenjene skupine posledica velikih obremenitev, slabega vzdrževanja in stihijskih posegov.

Stanje vodotokov in priobalnih zemljišč spremlja tudi Agencija RS za okolje, oddelek območja zgornje Save, ki je o poškodbah obale obvestil občino. “Predvsem so potrebne obnova podrtih, popokanih in delno potopljenih podpornih zidov, zamenjava in nadomestitev lesenih pilotov ter stabilizacija obrežnih ureditev,” je povedal Urban Ilc, vodja omenjenega oddelka na okoljskem ministrstvu, in poudaril, da so poškodbe večinoma posledica dotrajanosti materiala in povečane obremenitve zaradi kopalcev.

Ilc je dodal, da je občina do zdaj pridobila le vodno soglasje za ureditev obale v Veliki Zaki. Poleg dejstva, da ni denarja niti za projekt niti za njegovo izvedbo, bo obnova obale dolgotrajna tudi zaradi razpršenega lastništva, saj je njenih lastnikov veliko, med njimi so tudi kmetje, Cerkev in hoteli. “Zavedamo se, da bo občina projekt morala pripraviti, vendar nam prej kot v od dveh do treh letih ne bo uspelo in potem bomo potrebovali tudi soglasja številnih lastnikov. To je dolga zgodba, ki pa jo moramo začeti,” je dejal župan. O dozdajšnjih projektih pa je dejal: “Niso bili uresničljivi.

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.