Ponekod že denar. Denar za sanacijo škode po neurjih so do zdaj prejeli v občinah Celje, Laško in Kozje. V Občini Šoštanj, kjer so se v naselju Lokovica lani v neurju sprožili trije večji plazovi, ki so ogrožali tudi hiše, prav zdaj začenjajo njihovo sanacijo. “Občina bo za to odštela slabih 52 tisoč evrov, sicer pa smo že lani od Mopa prejeli dobrih sto tisoč evrov intervencijskih sredstev,” pove šoštanjski župan Darko Menih.
“Ni prav, da je Ljubljana privilegirana. Hitrost pritoka pomoči bi morala biti enaka za vse. Ne pa da že tako prikrajšane občine zalagamo denar in nato čakamo leta, da nam ga država vrne,” je kritičen župan Murske Sobote Anton Štihec, kjer je lani klestila toča tako po kmetijskih površinah kot objektih. “Denar sicer priteka, a še zdaj nismo prejeli vsega, kar bi morali,” pove.
Na periferijo pozabljajo
V Občini Šentilj so do zdaj prejeli le okoli 36 tisoč evrov pomoči. “Nekateri dobijo denar takoj, mi pa ne,” je jezen župan Edvard Čagran. V Šentilju so lani plazovi, ki jim jih zaradi pomanjkanja denarja ni uspelo sanirati, povzročili za okoli milijon evrov škode. “Ker denarja ni, smo tudi dovozne poti uredili le za silo,” doda župan.
V Občini Kungota, kjer je bilo najhuje septembra lani, na denar prav tako še čakajo, enako v Občini Pesnica, kjer so lani zaradi poplav in plazov imeli za sedem milijonov evrov škode. “Ministrstvo za okolje in prostor (Mop) nam do konca leta obljublja slabega pol milijona evrov za sanacijo plazov, za poplave pa še ničesar,” pove Vekoslav Senekovič, župan Občine Pesnica. “Državni organi v Ljubljani po naravnih nesrečah pogosto pozabijo na periferijo,” je kritičen.
Če ne drezaš, ni nič
Dobro leto mineva, odkar sta plazova na Meljskem hribu spremenila življenje družinama Visočnik in Kapun, a še danes nista sanirana. Kot pojasnjujejo na mariborski občini, bodo danes začeli odvodnjavanje ter sanacijo ceste in plazu, kar pa bodo financirali sami. Vse skupaj pa se ni zavleklo le zaradi denarja, ki ga Mop ni nakazal, neurejena so bila tudi lastništva.
Povsem drugače je v Občini Vojnik, kjer so v poplavah pred tremi leti imeli za skoraj deset milijonov evrov škode, od Mopa pa do zdaj prejeli okoli 2,5 milijona evrov. “Več kot 50-krat sem bil v Ljubljani. Priznam, bil sem siten, a na kulturen način,” pove vojniški župan Beno Podergajs. Agencija RS za okolje jim je sama financirala gradnjo protipoplavnih nasipov in zidov, ki so v tokratni poplavi že odigrali svojo vlogo. “Prepričan sem, da gre prav tem ukrepom zasluga, da Vojnik tudi letos ni plaval,” doda Podergajs.
