Kot je razvidno iz gradiva, je temeljni razlog za spremembe zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev prenos evropske zakonodaje, osnutek novele pa poleg tega "naslavlja še nekatere praktične pomanjkljivosti veljavne ureditve".
Med predlaganimi rešitvami med drugim izstopa predvidena optimizacija postopka zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih. Tujec ali delodajalec bi tako lahko vlogo za zamenjavo vložila na Zavodu RS za zaposlovanje, ne več na upravni enoti. Zavod bi soglasje ali zavrnitev podal z upravno odločbo.
Poleg tega se v osnutku novele skladno z možnostjo, ki jo predvideva evropska direktiva, določa največ šestmesečno obdobje zaposlitve pri prvem delodajalcu. Pred potekom tega obdobja bi bila zamenjava mogoča v primerih, ko bi na strani delodajalca obstajali razlogi, zaradi katerih nadaljevanja delovnega razmerja ne bi bilo mogoče razumno zahtevati.
Z osnutkom se ob tem črta posebna omejitev zaposlovanja tujcev pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Tujci bi bili lahko pri teh delodajalcih zaposleni pod splošnimi pogoji področne zakonodaje.
Pri sezonskem delu bi se obdobje 90 dni presojalo v kateremkoli obdobju 180 dni namesto v koledarskem letu. Za sezonske delavce, ki delo opravljajo na podlagi enotnega dovoljenja, pa bi se uvedlo tudi možnost zamenjave delodajalca ob izpolnjevanju zakonskih pogojev.
Medtem prepoved zaposlovanja in dela tujcev pri večini prekrškov ne bi več nastopila že po prvi pravnomočni globi, temveč šele, če bi bili v obdobju dveh let pravnomočno izrečeni dve globi za prekrške. Trajanje prepovedi bi se določilo glede na vrsto zadnje pravnomočno ugotovljene kršitve, medtem ko bi se za nezakonito zaposlovanje državljana tretje države in druge najtežje kršitve ohranilo strožje prepovedi.
S prenosom direktive pa bi se dopolnilo nadzor nad spoštovanjem pravic delavcev iz tretjih držav in ureditev njihovega pravnega varstva, omogočilo učinkovitejše sodelovanje nadzornih organov ter izrecneje uredilo možnosti tujca za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja.
Osnutek je že v medresorskem usklajevanju, javnost pa lahko pripombe nanj odda do prihodnjega petka.
Medtem pa že nekaj časa razburja osnutek novele zakona o tujcih, ki je že bil v javni obravnavi. Ta med drugim ukinja brezplačno udeležbo tujcev na tečajih slovenščine in uvaja 40-odstotno lastno sofinanciranje, ob tem pa podaljšuje obdobje, po katerem lahko tujec uveljavlja pravico do združitve z družino, z enega na tri leta.
Poleg tega dviguje višino splošnega pogoja zadostnih sredstev za preživljanje za izdajo dovoljenja za prebivanje državljanu tretje države z osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 507,43 evra, na dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 1014,86 evra. Zvišuje tudi zahtevano raven njihovega znanja slovenščine, in sicer za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine s preživetvene na osnovno raven A2, za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pa z A2 na sporazumevalno raven B1.
Predlagane novosti so močno razburile sindikate in nevladnike, ki v njih vidijo poskus izgona delavskih družin in onemogočenje integracije tujih delavcev, pa tudi del gospodarstva, ki se boji, da bo Slovenija na ta način manj privlačna za tuje delavce.
Dobro. Ampak v ta zakon se mora prav gotovo vmešati tudi Primčevo ministrstvo za demografijo, ki bi moralo vztrajati, da se uvaža več žensk koot moških, predvsem rusinj im ukrajink, ker ni vseeno, kako mešano raso bomo spočeli, ki bo… ...prikaži več lepa, visoka, brihtna in neobčutljiva na politiko in podnebne spremembe, pa da bo znala vsaj za silo slovensko.