Do mariborskega predsedovanja Evropski prestolnici kulture sta le še slabi dve leti in pol. Gradbeni stroji pa so trenutno le na dveh projektih.
Težave z zasebniki
Neuradno smo namreč izvedeli, da naj nekatere investicije, ki so bile februarja predstavljene širši javnosti, do začetka EPK zaradi finančnih težav ne bi ugledale luči sveta. Te očitke pa zavrača tudi Emanuel Čerček, županov svetovalec za investicije: ˝Vse načrtovane dejavnosti so v polnem teku in napredujejo z normalno dinamiko, razen koncertne dvorane, v zvezi s čimer pozivamo tamkajšnje pravne subjekte, naj se dejavno vključijo v reševanje problematike.˝
Zapleta pa se tudi pri investicijah, ki so bile predstavljene v sklopu projekta EPK, a so financirane iz zasebnega žepa. ˝Vsak teden sestankujemo z investitorji, vendar zelo občutijo gospodarsko krizo,˝ dodaja Čerček.
Pogodbe še ni
Čerček je kritičen do države, saj pravi, da je v tem času stekel le en javni državni razpis. ˝Na ta razpis ministrstva za kulturo smo se tudi prijavili. Želeli bi si jasnega državnega financiranja in več fleksibilnosti. Vse, kar smo do zdaj uresničili, je bil strošek mariborske občine,˝ še pove županov svetovalec. Na kulturnem ministrstvu zatrjujejo, da razpisi so, kakor tudi finančna sredstva, a je treba imeti pripravljene programe.
Kulturno ministrico Majdo Širca pa projekt EPK z vsakim dnem bolj skrbi. Čeprav je vlada že konec julija sprejela sklep in pooblastila ministrico za kulturo, da z Mestno občino Maribor podpiše pogodbo o višini sredstev države in obveznostih občine za čas trajanja projekta, se pogodba še vedno pripravlja.
Vsebovala naj bi tudi višino sredstev za javni zavod Narodni dom Maribor pod vodstvom Vladimirja Rukavine, ki naj bi dobil nacionalni status, saj bo le tako lahko izpeljal načrtovane kulturne projekte za EPK. Mariborska občina pa bo s posebno 14-člansko komisijo, ki bo ustanovljena do konca leta, skrbela za investicijski del projekta.
