Slovenija
1247 ogledov

Obsežne pripombe na zakon o financiranju zasebnih šol

Center Montessori Saša Despot
Zakonodajnopravna služba pred današnjo sejo odbora za šolstvo podala številne pripombe.

Zakonodajnopravna služba DZ je pred današnjo obravnavo na seji odbora za izobraževanje podala mnenje glede predlagane novele o financiranju zasebnega šolstva. Gre za obsežno mnenje v katerem ugotavljajo, da je predlog z vidika ustavne ureditve vprašljiv in tudi protiustaven.

Parlamentarna zakonodajna služba poudarja, da je se temeljna pomanjkljivost predloga novele zakona o financiranju šolstva, s katerim naj bi uveljavili odločbo ustavnega sodišča, da se javni program v zasebnih šolah financira 100-odstotno, da ministrstvo za šolstvo predlaga bistveno globlje, širše in mestoma tudi nedosledne spremembe obstoječega sistema vzgoje in izobraževanja od tistih, ki jih terja odločba ustavnega sodišča, a za to ne navaja stvarno utemeljenih razlogov.

Odbor za izobraževanje je za nekaj dni prekinil obravnavo sprememb financiranaj zasebnih osnovnih šol. Ministrstvo naj bi do ponedeljka pripravilo dopolnila, s katerimi bi odgovorilo na pripombe zakonodajnopravne službe. 

Slabša pravni položaj šol in staršev

Glede člena, ki se nanaša na financiranje zasebnih osnovnih šol, pravna služba DZ ugotavlja, da se obseg javnih sredstev za financiranje šolam znižuje in da se s tem slabša pravni položaj učencev in staršev, ki jim šole lahko naložijo šolnine. Podobno je ob sprejemu zakona na vladi, opozorila tudi vladna pravna služba. 

Ne pojasnijo, zakaj ukinjajo financiranje razširjenega dela programa

Pravna služba parlamenta opozarja tudi, da ministrstvo, ki ga vodi Jernej Pikalo, v predlogu novele zakona o financiranju šol, ne pojasni, kaj bi bil javni interes, ki utemeljuje poslabšanje pravnega položaja zasebnih šol ter njihovih učencev in staršev. Prav tako v obrazložitvi predloga ni pojasnjeno, zakaj predlagatelj ukinja sofinanciranje tistega dela razširjenega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole.

Zakonodajno pravna služba ugotavlja, da pojem razširjenega programa, ki je uporabljen v odločbi ustavnega sodišča, ni enak pojmu razširjenega programa, ki ga uporablja Zakon o osnovni šoli. Razširjeni program po zakonu je širši pojem, sestavljen iz obveznosti, ki so obvezne in enotne za vse šole in jih sofinancira država. Gre za dopolnilni pouk, dodatni pouk, organizirane pomoči, dve uri interesnih dejavnosti, šolo v naravi ter jutranje in večerno varstvo.

Zakaj se mora program na zasebnih šolah razlikovati od javnega?

Za zakonodajno pravno službo je sporen tudi predlog, da se mora izobraževalni program zasebnih šol programsko razlikovati od programa javnih šol, kar onemogoča enako dostopnost storitev vsem učencem, obenem pa krni svobodo, da iz ponudbe razširjenih programov izberejo takega, ki jim najbolj ustreza.

Delitev med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, bi bila zato po njihovi oceni lahko sporna z vidika ustavne pravice do svobodnega izobraževanja. Prav tako pa bi bila lahko sporna z vidika ustavne prepovedi diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, so ocenili v pravnozakonodajni službi.

SDS pripravil 12 dopolnil

Poslanska skupina SDS je na predlog vložila 12 dopolnil, po katerih bi črtali spremembe, ki uvajajo razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost. Zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, bi zagotovili 100-odstotno financiranje programa, zasebnim glasbenim in srednjim šolam pa 85-odstotno.

Medtem ko je minister za izobraževanje Jernej Pikalo prepričan, da predlog ustrezno rešuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, pa popolnega soglasja o tem ni niti v koalicijskih vrstah. Zagovarjajo ga v SD in SAB, medtem ko so v LMŠ in DeSUS napovedali, da so se pripravljeni še pogovarjati. V SMC so napovedali, da bo njihova podpora predlogu odvisna ravno od mnenja zakonodajnopravne službe, tako še ni jasno, kakšna bo usoda novele.

Komentarjev 3
  • popokatopetl 12:36 27.junij 2019.

    Mislim da je nekaj podpore privatni alternativi v sedanjem obsegu čisto vredu in da bi morali zakon popravit tako, da skupna stopnja ne bi bila nižja kot prej. Nikjer v Ustavi RS pa ne piše, da mora biti zasebno šolstvo, ...prikaži več ki sploh nima enakih zakonskih obveznosti kot javno, 100% financirano iz javnih sredstev. To je stvar zakonodajalca, ne 5:4 sodstva. Previsoka stopnja sofinanciranja predstavlja hudo tveganje zlorab in bi zahtevala strašno dober nadzor, česar pri nas preverjeno nismo sposobni.

  • ePartizan 06:46 27.junij 2019.

    Očitno v kapitalistični vukojebini zasebniki, tržno in konkurenčno, razumejo zgolj kot lupljenje proračunskega sredstev, ki so namenjeni za financiranje javnega šolstva in zdravstva … kar pomeni, da koncu zasebniki s 100% financiranjem uravnovesijo plačane davke in prispevke saj večino poravna ...prikaži več država. Če bo to obveljalo mora zakonodajalec nemudoma poskrbeti, da se izenači število obveznih predmetov, prepovedati selektivno zavračanje otrok in kakršnokoli dodatno zaračunavanje uslug staršem.

  • jakec1575 15:01 26.junij 2019.

    pravna sluzba parlamenta je raztrgala predlog. Tale pesnik od ministra oz. njegova ekipa ni sposobna napisati enega resnega predloga.