Štiriinšestdeset odstotkov vprašanih Slovencev ne verjame, da bo Hilda Tovšak, nekdanja šefinja velenjskega Vegrada, sploh kdaj pravnomočno obsojena za katero od okoli 45 kaznivih dejanj, ki naj bi bila zagrešena med njenim vodenjem podjetja.
Da ji bo na sodišču mogoče dokazati delovnopravne nezakonitosti, kršitve davčne zakonodaje, zlorabo gospodarskih pooblastil ali odtujitev poslovne dokumentacije Vegrada, pa ne verjamejo niti nedavno odpuščeni delavci Vegrada. "Ko sem konec oktobra prejel delovno knjižico po petnajstih letih dela za Vegrad, k meni niti k mojim sodelavcem ni pristopil nihče s policije, pa nas je bilo takrat precej na kupu, ki bi jim lahko predstavili svoje izkušnje pri delu za Vegrad," pravi eden od gradbenih delavcev na enem od Vegradovih gradbišč v Ljubljani, ki želi ostati neimenovan.
"Ključno ima ZPIZ"
Delovni pravniki so sicer prepričani, da je pri tem povsem odveč skrb delavcev, da bi bila kakorkoli zamujena priložnost za zaslišanje glavnih oškodovancev zaradi kaznivih dejanj. "Dokumenti zaposlenih, ki jih hrani zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so bistveni za dokazovanje vseh neplačanih obveznosti in kršitev temeljnih pravic delavcev, te pa lahko policija in tožilstvo pridobita kadarkoli. To ima pri vsem večjo veljavo kot množično zasliševanje oškodovancev," trdijo pravniki.
• Nemogoče. Največ, kar 82 odstotkov, vprašanih Slovencev verjame, da Boško Šrot ne bo nikoli pravnomočno obsojen za zlorabo položaja, ki mu jo očita kazenska ovadba. Šestinsedemdeset odstotkov vprašanih prav tako meni, da tudi Janez Janša na podlagi kazenske ovadbe, ki ga bremeni vpletenosti v jemanje podkupnine, ne bo nikoli pravnomočno obsojen.
• Mogoče. Deset odstotkov vprašanih meni, da Ivana Zidarja za očitano dajanje podkupnine in zlorabo položaja, čaka pravnomočno dosojena kazen. Enajst odstotkov pa jih enako napoveduje Igorju Bavčarju.
Ukrepanje na prijavo
Celjski kriminalisti, ki so poslovanje Vegrada že pred časom vzeli pod drobnogled, pravijo, da so v številnih zasegih pridobili obsežno dokumentacijo, opravili številne razgovore, potekajo pa tudi vse druge potrebne operativne dejavnosti. "Dinamike preiskovanja, operativne taktike dela ter do zdaj izvedenih dejavnosti policije in dejavnosti, ki jih načrtujemo, zaradi interesov preiskave ne moremo komentirati," pa s celjske policijske uprave odgovarjajo na vprašanje, ali so policisti zaslišali koga od okoli 570 gradbenih delavcev, medtem ko jim je stečajna upraviteljica na sedežu Vegrada in na gradbišču v Ljubljani delila delovne knjižice in odpovedi.
"Ni običajen način, da bi policija pristopila k tako širokemu krogu ljudi. Policija mora razpolagati vsaj z utemeljenim razlogom, da konkretno osebo sumi kaznivega dejanja. Sicer bi bilo to preverjanje med množico, ali slučajno kdo kaj ve, kot ribarjenje v kalnem," pojasnjuje nekdanji tožilec za pregon organiziranega kriminala in odvetnik Boštjan Penko. Z njim pa se strinjata dva nekdanja vodilna kriminalista, ki izpostavljata, da se preiskava spornega poslovanja določenega podjetja vedno začne z zaslišanjem vodilnega poslovneža.
"Po glavi podjetja se zasliši namestnike vodij, nato šefe gradbišč in šele nazadnje se opravi pogovor s kom od delavcev. Ima pa vsak od njih pravico, da sam policiji prijavi kaznivo dejanje," neuradno razlagata nekdanja uslužbenca policije, ki sta prepričana, da za uspešno dokazovanje kaznivih dejanj tudi zgolj zasliševanje oškodovancev ne zadostuje.
