Boštjan Škrlec, ministrstvo za pravosodjePodjetjem se bo omogočilo nov začetek, hkrati pa omejilo možnosti za špekulativne prisilne poravnave, zaradi česar so predvsem manjši upniki trpeli gospodarsko škodo.
Vlada je svoj predlog sprememb insolvenčnega zakona pripravila v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, ki je sprva predlagala, da se institut prisilne poravnave v celoti ukine, ker naj bi bil krivičen do manjših upnikov.
Za ukinitev prisilne poravnave se niso odločili, saj so se strinjali, da je prisilna poravnava vendarle koristna in potrebna za podjetja z določeno perspektivo, saj jim omogoča nov začetek.
Svoj, precej strožji predlog so pripravili tudi v opozicijski SDS, kjer so predlagali poplačilo upnikov že v prvem letu v višini najmanj 70 odstotkov terjatev in poplačilo preostanka v drugem letu.
Vinko Gorenjak, SDSVladna varianta je preveč mila in omogoča praktično polovično krajo upnikov in jo na ta način tudi uzakonja.
Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je danes vse predloge združil v enega, ki ga bo državni zbor obravnaval na redni marčni seji.
Odbor je zavrnil predlog SDS, da lastniki in nekatere druge povezane osebe v desetih letih po uvedbi stečaja ne bi smeli ustanoviti novega podjetja. "To sodi v zakon o gospodarskih družbah," je pred glasovanjem opozoril Boštjan Škrlec s pravosodnega ministrstva, medtem ko so poslanci SDS menili, da za ureditev tega vprašanja primanjkuje politične volje.
V predlog novele zakona so zapisali še okrepitev pooblastil upniškega odbora, omejitev pooblastila stečajnih upraviteljev v zvezi z oddajo storitev za potrebe stečajnega postopka in krepko višje globe za prekrške.
