Visoka so predvsem sredstva na posameznega učenca, pa tudi delež izdatkov glede na bruto domači
proizvod. Minister za šolstvo in šport
Milan Zver je ob tem poudaril, da so se v primerjavi s podatki raziskave bistveno
izboljšale tudi učiteljske plače. Izsledki raziskave kažejo, da se je pomembno povečal prostor, ki
je na razpolago učencu, kar po besedah ministra ni toliko posledica manj številčnih letnikov v
šolah, temveč predvsem investicij v prostorske kapacitete. Pozitivno podobo kažeta tudi deleža
finančnih vlaganj in vključenosti prebivalstva v izobraževalni proces.
Podrobnejšo analizo je podal
Mitja Sardoč s pedagoškega inštituta, ki je v raziskavi sodeloval kot predstavnik
omrežja za učno okolje in kurikulum. Po deležu izdatkov za izobraževanje spada Slovenija v
povprečje 29 držav OECD, po deležu prebivalstva z dokončano srednjo šolo pa se uvršča na visoko
peto mesto. Tudi delež javnih in zasebnih izdatkov v izobraževalne ustanove v bruto domačem
proizvodu nas uvršča nad povprečje. Slovenija visoko kotira tudi pri stopnji vpisa 15- in
19-letnikov. Zanimivi so še drugi podatki. Tako imamo po skupnem številu ur pouka za starostno
skupino od 7 do 14 let, če upoštevamo le načrtovani kurikulum, ene izmed najmanj obremenjenih
učencev. Pozitivno je tudi dejstvo, da ima Slovenija v povprečju ene izmed najmanjših razredov.
Dejstvo je sicer, da je plača učiteljev po omenjenih podatkih primerljivo nizka. Ob tem
minister opozarja, da podatki ne upoštevajo BDP posameznih držav. Še pomembnejše pa je dejstvo, da
so plače učiteljev trenutno precej višje kot v obdobju, ki ga je zajela raziskava. Povprečna plača
učiteljev je namreč od leta 2004 do danes narasla kar za tretjino.
10
ogledov
Odlični pogoji dela v izobraževanju
Raziskava Organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD) Education at a Glance 2007, ki zajema podatke za leto 2005, kaže na nadpovprečne pogoje dela na področju izobraževanja v Sloveniji.