Novelo so sprejeli s 56 glasovi za in 21 proti, zavrnili pa so vsa dopolnila, ki jih je v drugem branju novele predlagala opozicijska SDS.
Novela zakona omogoča, da se na položaj veleposlanikov imenuje tudi nekarierne diplomate, in sicer za največ deset odstotkov vseh diplomatov, kar pravzaprav pomeni za pet veleposlaniških mest.
Sindikat nasprotoval
Toda to je bil glavni kamen spotike tudi za sindikat slovenskih diplomatov, ki novele zakona ni podprl. Zavzemali so se za ohranitev sedanjega zaprtega sistema, da bi bili veleposlaniki lahko izključno karierni diplomati. Kot so poudarjali, tudi v vojski ne more biti general kar nekdo, ki prej ni bil vojak. Pri tem jih je podpirala tudi opozicija zlasti SDS −, ki je menila, da se s tem znova vrača vmešavanje politike v diplomacijo in imenovanje veleposlanikov po politični liniji.
Strokovnjaki zunaj ministrstva
Toda po drugi strani novela zakona hkrati močno zaostruje pogoje za imenovanja veleposlanikov zunaj diplomatskega ceha − potrebnih je na primer najmanj 14 let izkušenj v mednarodnih odnosih oziroma v mednarodnem delovanju –, zaradi česar so bili v strankah koalicije spremembam sistema naklonjeni. Tako bodo na veleposlaniška mesta lahko imenovani tudi strokovnjaki, ki sicer niso v službi na zunanjem ministrstvu, a njihove kvalitete niso sporne.
Krepitev diplomacije
Zakon, ki ga je vlada pripravila oktobra, bo po besedah zunanjega ministra Samuela Žbogarja okrepil karierno diplomacijo, ne bo pa je oslabil. Omogoča tudi predvidljivost poklicne poti diplomatov, uvaja obvezne preizkuse znanja za diplomate, omogoča pa tudi odpoklic diplomata v primeru hujših kršitev delovnih obveznosti.
