Zakaj je ta konec tedna najnevarnejši?
Padlo je veliko snega, novi ni strjen, majhni kristali so padli na obstoječo, nesprijeto snežno podlago.
Je res, da bi se smučarji spuščali po neurejenih strminah, tudi če bi bil ob smučišču zid?
Bi, seveda. Ampak to ni izzivanje usode. Smučanje se je začelo na gori. Zdaj je pri nas trend, da se vsi vračajo h koreninam.
Ali to potrjuje tezo, da smo Slovenci ekstremisti?
Ne, nikakor. Osebno gledam na smučanje freeride (vrsta smučanja prostega sloga) in nesrečo kot na nesrečo pri drugih športih. V smučariji se lahko zgodi, da umreš, pri drugih športih ne dosežeš rezultata, zmage, kolajne ... Definitivno je tu tveganje višje.
Se zavedate vseh nevarnosti, ki prežijo na vas??
Zavedam. Imam izkušnje, čeprav sem mlad. Vem, da lahko umrem pod snegom, vem pa tudi, da imam dovolj znanja, da se to ne bo zgodilo.
Kdaj je bilo najhuje?
Na Kaninu me je odnesel plaz, a sem ostal živ. Ko se je utrgal plaz, me je najprej podrl na bok, ostal sem na smučeh in se odsmučal iz plazu.
V nasprotnem primeru pa ...?
Bi me verjetno ali pokopal pod sabo ali pa bi padel na eni strani v 80-metrsko luknjo, na drugi pa bi lahko padel v 150-metrski prepad.
Ste bili sami?
Ne, s prijatelji smo snemali film in nesreča je tudi posneta.
Zakaj je prišlo do nesreče?
Bil sem neizkušen. Imel sem slab občutek, kolegom sem povedal, da se lahko splazi, ko se spustim. Vseeno sem se spustil. Bila je napaka.
Na kaj ste v trenutku, ko ste vedeli, da je plaz sprožen in da lahko storite omejeno malo, pomislili?
Nič. Le nagon, kako se rešiti iz razmer. Vedel sem, da če me pokoplje in bi moral plavati po snegu, bo prepozno, ker bi me med tem že odneslo v prepad.
Torej se vam pred očmi ni odvrtel film, niste pomislili na svoje domače?
Ne, ni bilo časa. Takrat sem gledal samo na oporne točke, kje se lahko rešim. So se mi pa potem še dolgo časa tresli noge in glas.
Ste imeli vso potrebno opremo?
Imel, jasno. Žolno, sondo in lopato. Ampak po pravici povedano: če bi me takrat na Kaninu zasulo, mi ne bi pomagala, ker bi me plaz odnesel v prepad.
In kako prenašajo vašo smučarijo freeride in možnost nesreč vaši bližnji?
Ne preveč dobro.
So vsi smučarski prijatelji še živi?
Prijatelji so z mano na snegu. Najbližji so še živi. Lani se s freeridea ni vrnil kolega, Avstrijec Reini.
Katere so tipične napake, ki povzročijo nesreče?
Prvo je pomanjkanje smučarskega znanja. Izobraževanja o smučanju freeride in plazovih pri nas so kakovostna. Vsakdo moral imeti znanje o razmerah v gorah. Sploh o snežnih zakonitostih. Začetniki nimajo pojma, kaj je to napihan ali poseden sneg, kaj pomeni, če pada z vetrom, kako preveriti, ali je sprijet s podlago, kako sprožiti manjši plaz in preveriti, ali pobočje plazi ...
V enem mesecu sta pri nas pod plazovi zunaj urejenih smučarskih prog umrla dva smučarja. Zakaj?
Prvi, 52-letni smučar, je bil izkušen. Poznal sem ga. Imel je smolo, ker se je napihan sneg na vrh grebena posul in sprožil plaz. To je smola. Ni pa bilo prav, da je bil sam. Druga smrtna žrtev, ko je 17-letnika pokopal plaz, pa je posledica zgolj in samo neizkušenosti. Ampak spet: ko te plaz zasuje in te udari ob kako skalo, ne pomagajo ne oprema, ne žolna, ne smučarske izkušnje. Da se to ne zgodi, je potrebno znanje.
Kaj pa, ko se v hribih izgubiš, zaideš ali padeš? Ali pa ti odpne smuči?
Pametni si dan prej, preden se spustimo, ogledamo teren. Preizkusimo pobočje, organiziramo pristop na in sestop s terena. Nikoli na pamet. Zato tudi nikoli ne greš sam. Če padeš, te rešujejo petmetrski trakovi na smučarskih vezeh, ki preprečijo, da smučka pod snegom uide.
Se vam je to že zgodilo?
Tudi. Zelo neprijetno je.
Kje pa so pri nas najprijetnejši tereni za smučanje freeride?
Na Voglu, Soriški planini, Kaninu. Tam je največ terenov freeride in tudi največ nesreč.
