Prestavitev dinamike usklajevanja plač, torej zamik zadnjih dveh povišanj na čas po krizi, ni več
edini ukrep, s katerim namerava vlada poseči v plače javnih uslužbencev. Prvotni predlog naj bi
predvideval znižanje plač vsem javnim uslužbencem za en plačni razred, temu pa je sledil predlog o
diferenciranem znižanju plač. Pri določanju tako imenovane arbitrarne točke, ki bi določala manjše
ali višje znižanje plače, je med finančniki in strokovnjaki za javno upravo veliko razhajanj.
Pahor pripravlja teren
Premier
Borut Pahor je, kot smo neuradno izvedeli, glavne sindikaliste na četrtkov šok
pripravil že v začetku tedna.
"Kot je mogoče razumeti, ne bo šlo zgolj za prestavitev tretje in četrte četrtine uskladitve
plač, ki bi morala biti septembra letos in marca prihodnje leto, ampak bo vlada predlagala tudi
znižanje sedanjih plač, ki se bodo konec januarja dvignile za en plačni razred. Gre za drugi
četrtinski dvig, ki ga vladi ni uspelo zamrzniti," razlaga
Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata Sviz.
Sto milijonov prihranka
Vlada bi z znižanjem plač v celotnem javnem sektorju prihranila več kot sto
milijonov evrov na leto, napovedujejo na ministrstvu za finance. V zdravstvu, kjer je zaposlenih 33
tisoč ljudi, bi z znižanjem plač za en plačni razred prihranili 40 milijonov evrov na leto.
"Če bi bila vsota 40 milijonov, bi to pomenilo, da se nam letos ne bi bilo treba
zadolževati," pravi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin.
"Ne bo nam treba zniževati cen zdravstvenih storitev – to bi bil naš prvi ukrep. Če bomo
znižali plače, pa bo učinek enak," dodaja Fakin.
|
||
|
Irma Pavlinič Krebs bi dogovor zaradi krize korigirala. © BOBO
|
||
Po prvem predlogu, da bi vsem javnim uslužbencem plače znižali za en razred, vlada proučuje drugo, verjetnejšo možnost, ki bi temeljila na diferenciaciji javnih uslužbencev.
* Določitev razredov. Vlada naj bi plačne razrede razdelila na več skupin. V najvišjih bi plačo znižali najbolj, v srednjih manj, v nižjih pa je ne bi znižali.
* Socialna vzdržnost. "Povsem nemogoče je, da bi bila vlada tako socialno neobčutljiva, da bi šla v zniževanje plač enako po celotni vertikali," pravi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj . Skupina J, v katero spadajo spremljajoči poklici v vseh dejavnostih, je po mnenju nekdanjega glavnega pogajalca Dora Hvalice tista, v kateri se plače nikakor ne smejo zniževati: "Računovodje, pravniki, strokovni delavci, celotna tehnika na področju kulture ... – to je skupina, ki jo je v plačni reformi odnesla najslabše in bi morala biti najbolj zaščitena."
Kako znižati plačo?
* Takojšnja pogajanja. Vlada sindikatom predloži nova pogajalska izhodišča za spremembo plačne reforme. Sindikati imajo 30 dni, da se odzovejo s svojim predlogom.
Če vladi in sindikatom uspe izpogajati nov dogovor, sledijo postopki za spremembo kolektivne pogodbe. Vse skupaj se lahko zavleče tudi toliko časa, da ukrep znižanja plač ne bi imel več prave učinkovitosti.
* Interventni zakon. Druga, manj verjetna možnost je, da vlada pošlje parlamentu interventni zakon, in če ga ta sprejme, se lahko plače znižajo v nekaj tednih. S tem ukrepom pa vlada prekine socialni dialog in tvega možnost hudih socialnih nemirov v javnem sektorju.
* Kombinacija. Obstaja tudi verjetnost pogajanja s sindikati, ki bi jih vlada podkrepila z interventnim zakonom in tako skrajšala čas za uveljavitev svojega ukrepa.
