Delovni del mednarodne konference o zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju se je po dobrih dveh urah sestankovanj še pred delovnim kosilom zaključil. Premierja Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor sta po sestanku predstavila sklepe, že pred tem pa je - po dobri uri - konferenco zapustil evropski komisar za širitev Štefan Füle.
Povabljeni so bili vsi
Premier Pahor je po sestanku izrazil zadovoljstvo: "Ideja za konferenco se je rodila v Kranjski Gori. Danes so za okroglo mizo sedeli voditelji držav, ki se med seboj ne priznavajo.“ Za udeležbo se je posebej zahvalil bosanskemu predsedniku ministrskega sveta Nikoli Spiriću, saj njegova država Kosova ne priznava, zaradi česar je bil pred udeležbo deležen velikih pritiskov.
"Povabljeni so bili vsi in vsi so bili dobrodošli. Danes smo na Brdu postavili nov most, ki kaže evroatlantsko pot regije,“ pa je po konferenci povedala hrvaška premierka Jadranka Kosor. Simbolika organizatorskega tima, članice EU Slovenije in Hrvaške, ki bo podpisala pristopno pogodbo prihodnje leto, je po njenih besedah ogromna.
Kosorjeva je Izpostavila, da so države, ki so prisostvovale, znale ločiti bilateralne probleme od skupnih. Ob tem je predsednica hrvaške vlade dodala, da se je sama z bosanskim premierjem Spirićem na konferenci dogovorila tudi za skupno hrvaško-bosansko sejo vlade.
"Z Jadranko najbolje veva, kako je zvečer"
Srečanje je bilo po ocenah soorganizatorjev, torej Slovenije in Hrvaške, izredno odprto, udeleženci so po besedah Pahorja ugotovili, da "vsi potrebujemo vse". Pri diagnozi regije pa je bilo rečeno: "Vsi se morajo med seboj priznavati. Nikogar, ki ga ni bilo, ne smemo obsojati, imajo razloge, da jih ni in to so legitimni razlogi. Zaceli smo proces, ki bo pomagal ljudem, ki jih zastopamo v regiji, da bo miren in stabilen."
"Midva z Jadranko najbolje veva, kako je zvečer, ko ni ničesar, razen zaupanja," je povedal Pahor. Dodal je, da imamo opravka tudi z EU, ki nima razumevanja. Konferenca je bila po njegovi oceni uspešna, po dveh urah sestankovanj je Pahor izrazil zadovoljstvo.
S kosovskim premierjem Thacijem se je na štiri oči sestal le Pahor, ostalih dvostranskih srečanj naj ne bi bilo.
Hrvaško darilo, vredno 8 milijonov evrov
Slovenski in hrvaška predsednika vlade Borut Pahor in Jadranka Kosor sta goste kot soorganizatorja sprejela skupaj. Kosorjeva je delila prevod evropske zakonodaje, kar za hrvaško nikakor ni bilo poceni, prevajanje je stalo kar osem milijonov evrov.
Znesek je Kosorjeva omenila že na srečanju na Ptuju, včeraj pa ga je potrdila tudi hrvaškim novinarjem.
Po njenih besedah je šlo za simbolično dejanje, da državam kandidatkam ne bo potrebno prevajati evropskih zakonov, s katerimi bodo morali usklajevati zakonodajo. Na ta način bodo prihranili denar, pa tudi čas, saj se s tem hrvaškim darilom lahko že začnejo pripravljati. Srbski predsednik Tadić, ki ga na konferenci ni, bo očitno za darilo prikrajšan.
Na Brdu so premieri BiH, Albanije, Makedonije, Črne gore in Kosova, Nikola Špirić, Sali Berisha, Nikola Gruevski, Milo Djukanović in Hashim Thaci. Od predstavnikov EU pa samo evropski komisar za širitev Štefan Füle. Uradni jezik konference je angleščina.
S Tadićem se je pogovarjal le Pahor
Kljub temu, da si je slovenski premier Borut Pahor pred današnjo konferenco, ki jo gosti s hrvaško kolegico Jadranko Kosor, okrepljeno prizadeval, da udeležba ne bi bila okrnjena, so včeraj prihod odpovedali tako srbski predsednik Boris Tadić kot dva predstavnika Evropske unije; predsednik unije Herman Van Rompuy in zunanji minister predsedujoče Svetu unije Španije, Miguel Angel Moratinos.
Kot je znano, je Tadić udeležbo odpovedal zato, ker bo Kosovo na konferenci sodelovalo kot država in ne kot Kosovo-Unmik. Kot je danes na Brdu povedal tiskovni predstavnik Jadranke Kosor, se je s Tadićem pogovarjal le Pahor, Kosorjeva se z njegovim prihodom ni ukvarjala.
Kljub nekaterim namigovanjem, da naj bi Pahor še sinoči odpotoval v Beograd, kjer naj bi tamkajšnjega predsednika Tadića vendarle prepričal v prihod na Brdo, se to ni zgodilo. O morebitnem večernem obisku so pisali tudi srbski mediji, za katere je namigovanja slovenski zunanji minister Samuel Žbogar uradno zanikal.
