Slovenija
201 ogledov

Oljčno olje: Na svetovnem trgu cene navzgor, pri naših pridelovalcih ne

oljčno olje olivno olje Shutterstock
Slovenski pridelovalci oljčnega olja so pred prihajajočim pobiranjem oliv optimistični. Precej slabše je v Španiji in Italiji, letošnja svetovna pridelava oliv naj bi bila kar za tretjino manjša. Kar se bo seveda poznalo tudi pri potrošnikih.

Slovenski pridelovalci oljčnega olja so bili v lanskem letu ob tem času precej bolj slabe volje; pobrali so le okrog 25 odstotkov povprečne letine. Pridelek je oklestila moča pa tudi oljčna muha. “Letos smo precej bolj optimistični. Pridelek sicer ne bo optimalen, a v primerjavi z lanskim letom se kaže vsaj povprečna letina,” za naš portal pove Danilo Markočič, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre.

Svetovni trg oklestili suša in bolezen

Precej drugačna slika je v Španiji in Italiji, v državah, kjer pridelajo okrog 70 odstotkov oljčnega olja. V prvi omenjeni državi so imeli precej težav predvsem zaradi suše, medtem ko je v Italiji letino oklestil bakterijski ožig oljk.

Povzroča ga karantenska bakterija Xylella fastidiosa, ki se je na območju Evropske unije prvič pojavila junija leta 2013 v italijanski provinci Lecca na jugu države, kjer je prišlo do množičnega sušenja in propadanja oljk. Bakterija, ki jo prenašajo škržati, se je nato razširila na sosednjo provinco Brindisi; junija je Italija poročala že o 6 milijonih prizadetih dreves, ki jih ne bo več mogoče obnoviti. Julija letos je unijo o pojavu te nevarne bakterije obvestila še Francija.

Evropska unija je že ob prvem pojavu sprejela potrebne ukrepe za preprečitev širjenja, in sicer predvsem z omejevanjem sadilnega in razmnoževalnega materiala. Slovenski oljkarji se bolezni bojijo. “Če bi bakterija prišla k nam, bi to v primeru res najbolj črnega scernarija pomenilo, da bi, po domače povedano, cela Istra šla. Največja nevarnost je seveda v prostem pretoku blaga,” pri tem pove Danilo Markočič.

Slovenija 14.10.2007, debeli rtic, oljke, foto: Barbara Milavec | Avtor: Barbara Milavec Barbara Milavec

Na svetovnem trgu napovedane višje cene

V Sloveniji trenutno porabimo en liter oljčnega olja letno na prebivalca, uporaba te vrste olja še narašča. “Povprečno letno v Sloveniji pridelamo 800 ton oljčnega olja, še enkrat toliko ga uvozimo,” pove predsednik Društva oljkarjev Slovenske istre Danilo Markočič.

Glede na slabo letino največjih pridelovalcev oliv, ki ju je torej prizadela bolezen in suša, lahko pričakujemo dvig cen slednjega. “Pri nas praviloma ne bomo zviševali cen,” potolaži Markočič in doda, da bo pri pridelovalcih v Istri obveljala lanska cena, torej od 12 do 16 evrov na liter. Slaba letina bo torej bolj tepla uvoznike.

Tiskovna agencija Bloomberg, ki je navajala predvidevanja Euromonitorja, je že najavila okrog 10-odstotno zvišanje cen oljčnega olja za končnega uporabnika.

Kako kupovati?

Zagotovo bo še bolj zacvetel trg ponaredkov. Kako naj se potrošnik zavaruje pred slednjimi? “Veste, to pa je vprašanje za milijon dolarjev,” pove oljar Markočič. Svetuje, da smo predvsem pozorni na deklaracije in etikete, ki pa tudi niso same po sebi zagotovilo, da je vsebnost takšna, kot jo zagotavlja napis. Na trgu, tudi našem, se je že večkrat izkazalo, da je oljčno olje, ki naj bi bilo ekstra deviško, dejansko vsebovalo druga olja ali pa je bilo manj kakovostno, kot je nakazovala etiketa na steklenici.

Najboljšo oceno 7,56 točke je na testu dobilo ekstra deviško olivno olje iz Slov | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Svetujem, da sledite oznakam zaščite, torej da je olje, ki ga kupujete, ekološko, da ima evropsko zaščito kakovosti,” pravi Markočič in doda, da naj bomo predvsem pozorni tudi na rok trajanja. “Vemo, da je rok trajanja oljčnega olja 18 mesecev, pri čemer bo nepoznavalcem prav prišel tudi podatek, da oljke obiramo oktobra. Torej letošnje olje bo uporabno od nekje aprila do junija 2017.” Pri tem Markočič doda še en “trik” ponarejevalcev in tudi velikih korporacij, ki olje pakirajo šele maja. “Na trgu smo našli tudi neko turško olje, ki je zagotavljalo rok trajanja tri leta, kar je nemogoče, povprečni potrošnik pa nemara tega ne ve ali pa na to ni pozoren.

Kupec pri ustekleničenem oljčnem olju garancije, da kupi kakovost, resnično nima. Pri čemer morda res ni potrebno biti strokovnjak, da bi ugotovili, da ekstra deviško olje, ki bi ga kupili po pet evrov za liter, ne more biti res sila kakovostno. “Lahko je še vedno ekstra deviško, lahko ima pet odstotkov res kakovostnega, vse ostalo pa slabega, ki pa je še vedno hladno stiskano. Pravimo, da je to olje bolj prazno,” pojasnjuje Markočič. Torej takšno olje nas ne bo ravno zastrupilo, pozabimo pa lahko na njegove blagodejne in celo zdravilne učinke, ki jih kakovostno oljčno olje sicer ima. 

barbara.barbic@zurnal24.si

Komentarjev 2
  • STF 22:18 06.september 2015.

    Ma jeb*** se. Je dez ni dobra letina, je sonce ni dobra letina. F**** off . Grem po olje v istro.

  • inovak 22:05 06.september 2015.

    Jaz imam pa svoje olive in iz tega olje za celo leto. Pa še veliko bolj kvalitetno je od kupljenega.