Ivan Svetlik, ministerPredlog zakona nikakor nima namena omejevati sosedskih odnosov, temveč ureja razmerje in učinkovitejši nadzor na področju dela in zaposlovanja na črno.
Poslanci in poslanke so opravili tretjo obravnavo predloga novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki zaostruje nadzor, povišuje kazni in omejuje sosedsko pomoč.
Zlasti slednjemu so številni poslanci nasprotovali. "Predlog ne prinaša jasnih in učinkovitih rešitev, ki bi prinesle izboljšanje na področju dela in zaposlovanja na črno," je dejal Gvido Kres iz SLS. Nedorečene definicije glede sosedske pomoči in dela v lastni režiji bodo po njegovem mnenju povzročile veliko težav pri izvajanju zakona.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je kot poglavitni cilj predloga novega zakona izpostavil povečevanje učinkovitosti nadzornih organov pri odkrivanju kršitev ter zaostritev sankcij in zvišanje glob, "da bodo delovale vzgojno in predvsem tudi preventivno".
Za delo na črno se po predlogu ne štejejo sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno in prostovoljsko delo ter osebno dopolnilno delo. Vendar pa se določbe glede sosedske pomoči zaostrujejo s tem, da je ne morejo ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki to isto dejavnost opravljajo na trgu.
Kazni za delodajalca, ki zaposli delavca na črno, bodo znašale do 15 tisoč evrov, poleg tega ga bo moral zaposliti za nedoločen čas ter za nazaj poravanti vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja najmanj v višini minimalne plače.
