Opravljajo skoraj enako službo, pa so uvrščeni tri razrede nižje

V Sloveniji je stavka človekova pravica, ki je zaščitena z ustavo. A medtem ko stavka v zdravstvu, na upravnih enotah ali v izobraževanju v javnosti vselej dvigne veliko prahu, v nekaterih sektorjih, zaradi narave dela javnost stisk zaposlenih skorajda ne opazi. To pa še ne pomeni, da jih ni – in tudi nov plačni sistem vseh krivic in neenakosti ni odpravil, opozarja vodja regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilen Cestnik.

Stavka operaterjev na številki 112 namreč traja že več kot leto dni, razlog, zakaj se vse odvija tako počasi, pa lahko po Cestnikovem mnenju najdemo tudi v omejenih možnostih stavke.  

Ob najavi stavke so bili odzivi burni, saj so se nekateri spraševali, ali bo odslej številka za klic v sili 112 v centrih za obveščanje zvonila v prazno, a stavkajoči so hitro pomirili javnost, da se to nikakor ne bo zgodilo. Sledilo je zatišje.

"Stavkovne aktivnosti so – razumljivo – glede na delo, ki ga opravljamo, precej okrnjene in z določenim obsegom nujnih nalog ne povzročajo nobenih večjih težav in s tem posledično nobenega pritiska na delodajalca. Uporabniki naših storitev tako čutijo minimalne posledice, kot so npr. nedelovanje grafičnega prikaza trenutnih dogodkov, našega nesodelovanja v vajah in še kakšne malenkosti, ki ne vplivajo na varnost ljudi in ki je z drugačnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti," pojasnjuje sogovornik.

Spin

Prvi v reševalni verigi

To, da opravljajo večino nalog, se jim sicer zdi samoumevno, saj je njihovo poslanstvo poskrbeti za ljudi, kadar se znajdejo v najtežjih trenutkih v življenju in nujno potrebujejo pomoč. "Od nas je odvisno marsikaj, predvsem potek intervencije, saj smo prvi v reševalni verigi, klic v sili sprejmemo, ga obdelamo in obvestimo ali aktiviramo ustrezne službe," pravi Cestnik.

Če se uštejejo, gre lahko celotna intervencija po zlu in je celo nevarna za reševalne službe, ki so jih napotili na kraj dogodka.

Cestnika so sodelavci določili za vodjo stavkovnega odbora, zato je bil vpet v vsa dosedanja pogajanja z vladno pogajalsko skupino. Razložil nam je, kako so doslej potekali pogovori.

"Nekajkrat sem bil s Sindikatom Ministrstva za obrambo, ki nas v stavki zastopa, prisoten tudi na stebrnih pogajanjih za prenovo plačnega sistema, kjer sem predstavil naš poklic, in v zadnjem času na pogajanjih s sindikati obrambnega sektorja za kolektivno pogodbo. Že na prvih pogajanjih smo seveda predstavili 11 stavkovnih zahtev," se spominja sogovornik.

Te zahteve za samo 140 dispečerjev, zaposlenih v centrih za obveščanje po vsej državi, po njegovi oceni niso pretirane in so enostavno rešljive. "Nikoli nismo zahtevali ničesar takšnega, kar se ne bi dalo urediti oziroma bi že celo moralo biti urejeno," dodaja. 

Nižja plača od dispečerjev nujne medicinske pomoči in gasilcev

Od enajstih zahtev je vlada uresničila le štiri, neizpolnjenih ostaja še sedem zahtev.

Zahteve, ki so bile realizirane, se zdijo precej osnovne – na primer zagotovitev prostega časa za malico za vse zaposlene, vzpostavitev možnosti ponovnega poslušanja pogovora s klicateljem v vseh centrih za obveščanje, sistemizacija delovnega mesta dispečer V, VI, VII/1 in VII/2 v centru za obveščanje ter intenzivnejše pomlajevanje kadrovske strukture zaposlenih, vzpostavitev sistema štipendiranja in karierni razvoj zaposlenih.

Ostajajo pa brez kolektivne pogodbe za obrambo, zaščito in reševanje, brez službenih uniform, brez 24-urnega nezgodnega zavarovanja za vse zaposlene v centrih za obveščanje, brez priznavanja prazničnih dni na delovnik v kvoto delovnega časa …

Saša Despot

Želijo si, da bi bil dispečer v centru za obveščanje V uvrščen v 32., dispečer VI v 34., dispečer VII/1 v 38., dispečer VII/2 pa v 40. plačni razred (po starem sistemu).

Na argumente ministrstva, zakaj so jih tudi v novem plačnem sistemu postavili tri plačne razrede nižje od dispečerjev nujne medicinske in gasilcev, še vedno čakajo.

Za pojasnila smo se tudi sami obrnili na vlado. Z ministrstva za obrambo smo dobili naslednji odgovor: "Stavkovni sporazum se sklepa kot enotni dokument v soodvisnosti posameznih zahtev, zato ni mogoče govoriti o izpolnjevanju posameznih stavkovnih zahtev, vse dokler ni sporazum sklenjen. Aktivnosti v zvezi s pogajanji za sklenitev stavkovnega sporazuma potekajo, v interesu obeh strani pa je, da pogajanja potekajo konstruktivno, zato posameznih aktivnosti ne komentiramo."

"Država bi morala poklice, ki so pomembni za varnost ljudi, živali, premoženja in okolja, tudi pošteno plačati"

A stavko bodo težko zaostrili. Večina nalog, ki sodijo v opis njihovega dela, je namreč nujnih.

Ker je zaposlenih na ReCo le 140, od tega jih na dan v dnevni in nočni izmeni dela več kot polovica, tudi protestni shod najbrž ne bi imel prav velikega učinka, a Cestnik te možnosti ne izključuje.

Delo, ki ga opravljajo operaterji na številki 112, je izjemno stresno, s čimer se strinjajo tudi psihologi. "Večkrat se zgodi, da moramo po težkih dogodkih s sodelavci opraviti razbremenilne razgovore, ki so pomembni tudi za preprečevanje poklicnih bolezni," pojasnjuje sogovornik, ki verjame, da bi morala država vse poklice, ki so pomembni za varnost ljudi, živali, premoženja ter okolja in za varnost države same, pošteno plačati.

"Noben dispečer se ne bi smel obremenjevati s tem, kar je izpostavljeno v stavkovnih zahtevah. Dispečer mora biti v službi spočit, brez ostalih, nepotrebnih obremenitev. Imeti mora na voljo tudi vsa najbolj sodobna tehnična sredstva, ki so popolnoma delujoča in je zanje zagotovljena ustrezna podpora, saj se tudi s pomočjo tehnike rešujejo življenja," poudarja Cestnik in ob tem poziva vlado, naj vendarle pospeši pogajalski proces.

nina.sprohar@styria-media.si