Način, na katerega sindikalisti organizirajo demonstracije, ni v prid podpori njihovim zahtevam po višji minimalni plači in nasprotovanju pokojninski reformi: sobota, običajno mrzli konec novembra, nič sprevoda, Prešernov trg. Ta je, glede na porast števila revnih delavcev, ki so s krizo udarili na plan, odločno premajhen. Še posebno, če vemo, da je pred dvema letoma v času Janševih debelih krav na Kongresni trg svoje nezadovoljstvo prišlo izražat – po ocenah sindikatov – kar 70 tisoč glasnih protestnikov.
Dragi sindikati, kaj pa je narobe recimo z Gospodarskim razstaviščem ali Trgom republike, ki bi sprejela bistveno več delavcev?
Režiserji
Na spletnih forumih lahko beremo, da so organizatorji, torej Svobodni sindikati, vse zrežirali namerno, ker so zlizani z vladajočo politiko. Torej, da ljudi, ki bi kazali na probleme te države, ne bi prišlo preveč in da bodo to le kvazidemonstracije, le zato, ker se pač vsake toliko časa spodobijo, v bistvu pa zatirajo nagnjenja, ki hlepijo po zakonu ulice.
Srčno upam, da sindikaliste skrbijo le žličkarji na Kongresnem trgu in stroški. Da protestirat ne bi prišel nihče, se ni bati. Študenti in upokojenci vedno pridejo. Predsednik Türk bo letos sicer ubral bolj diplomatsko pot kot leta 2007, minister Lukšič pa na demonstracije zagotovo pride. Edina težava je, da je z mislijo na uboge delavce očitno spregledal, da so sindikati napovedali, da bodo to tudi demonstracije proti vladi. V nasprotju s tistimi pred dvema letoma.
