Morska kopališča, ki so iz Bruslja dobila črno piko, so: Debeli rtič – odsek od kopališča MNZ
do kopališča RK Slovenije, odsek od kopališča Žusterna do kopališča AC Jadranka, odsek od izliva
hudournika Rikorovo do kopališča San Simon, odsek od kopališča San Simon do kopališča v Strunjanu,
odsek od kopališča Salinera do kopališča Pacug in odsek od kopališča Fiesa do kopališča Strunjan.
Kopanje nikjer ni prepovedano
Rečni kopališči, ki sta si prislužili oznako, da sta neskladni z obvezujočimi zahtevami EU,
pa sta: Straža na Krki in Nadiža nad Podbelo do Robiča. Nikjer na 19 obalnih in 18 sladkovodnih
kopališčih s seznama registriranih kopalnih območij v Sloveniji pa kopanje ni prepovedano, še kaže
poročilo komisije.
Kratka kopalna sezona vpliva na rezultate
Kopalno obdobje v primeru slovenskih morskih kopališč traja od 15. junija do 30. septembra, v
primeru sladkovodnih pa je še krajše in traja od 15. junija do 31. avgusta. Kratka kopalna obdobja
so v večji meri razlog za podatke, ki jih navaja komisija, saj se po veljavni metodologiji vzorci
jemljejo na 14 dni, dovoljenih pa je le pet odstotkov vzorcev, ki presežejo mejne stopnje, po
katerih je kakovost še ustrezna, pojasnjujejo v ARSO.
Osem jih jima črno piko
Šest od 19 morskih in dve od 18 sladkovodnih kopališč v Sloveniji je neskladnih z obvezujočimi zahtevami EU, med katerimi so tudi znane in priljubljene plaže na Obali.
