Kabinet arheologa Petra Breuniga v 6. nadstropju Univerze Frankt je natlačen s 500 kilogrami črepinj. Na mizah so razpostavljeni poškodovani lonci, kosi posode in ostanki obrazov z ogromnimi nosnimi luknjami. Mračno, skoraj zlobno deluje poškodovani kip moškega s kozjo brado in srepim pogledom. Njegovi lasje so speti v nekakšen pokončen stolp. Omenjeni kip je Breunig prepeljal v Nemčijo šele pred nekaj dnevi. In sicer iz Nigerije, poroča Spiegel.
Kultura za več kot tri Slovenije
Breunig je namreč vodja skupine nemških arheologov, ki raziskuje okolico mesta Jos v osrednji
Nigeriji. Na tem območju je nekoč cvetela kultura Nok, ki je na svojem vrhuncu obsegala 80 tisoč
kvadratnih kilometrov veliko območje (za več kot tri Slovenije), poraslo s tropskim deževnim
gozdom. Prebivalci Noka so živeli v lesenih utah, prehranjevali pa so se predvsem z bisernim prosom
(Pennisetum glaucum) in kitajskim fižolom (Vigna unguiculata). Ženske so si z noži v dojke zarezovale tako imenovani
brazgotinasti nakit. Vsepovsod so gorele peči, v katerih so žgali glino.
Kulturni veliki pok
Najosupljivejša pri omenjeni kulturi, ki ni zapustila nobenih pisnih virov, je njena starost.
Nastala je pred 2.500 leti, torej v obdobju
Solona,
Bude in zgodnjih Majev.
"Znanstveniki so dolgo predvidevali, da so takrat Afriko naseljevala izključno nomadska
plemena. A zdaj vemo, da je že okoli 500 let pred našim štetjem prišlo do ustalitve prebivalstva.
Nomadi so se nenadoma stalno naselili. Šlo je za neke vrste kulturni veliki pok," pravi
Breunig.
Žal pa je kultura Nok, ki se je raztezala na 10 stopinj severne zemljepisne širine, slabo raziskana. A zdaj se z njenimi ostanki ukvarjajo Breunig in skupina osmih arheologov, geologov in botanikov, ki jim je Nemška raziskovalna družba zagotovila precejšna sredstva. Štab raziskovalcev je v vasi Janjala, od koder se vsako jutro opremljeni z lopatami, krampi, prenosnikom in GPS-navigacijskimi napravami odpravijo v okoliško savano. Natančneje, h granitnim gričkom, ki kot kakšni tujki molijo iz sicer čarobne gozdnate pokrajine. Raziskovanje jim olajšujejo tudi rentgensko-fluorescenčni aparati za odkrivanje ostankov kosti in termografične kamere za odkrivanje ostankov stavb.
|
|
Simetrija je opazna odlika kipov Noka. © Spiegel |
Nenavadna simetrija kipov
Zato pa zelo pogosto naletijo na črepinje. Izkopali so že tudi do poldrugega metra
velike kipe, ki so videti kot kralji ali pripadniki družbenih elit. Tretjina predstavljenih
oseb je žensk. Znanstvenike preseneča skoraj popolna simetrija kipov. Oči na njih so trikotne,
obrvi visoke in v obliki loka. Njihov pogled deluje resno in zasanjano. Tetovaže so v obliki strele
lica.
Vsa ta vprašanja so za zdaj še neodgovorjena, nekaj pa so nemški znanstveniki že uspeli izluščiti iz najdenih reliktov: kultura Nok je bila izjemno razslojena, o čemer pričajo razkošni kipi ljudi z nožnimi prstani, ledvenim oblačilom in zapestnicami. Lasje so speti visoko navzgor, okoli vratu pa imajo "verižice", debele kot božični venec.
Nok je samostojna inovacija
Breunig pravi, da kulta kulture Nok, izdelovanja kipov ljudi, zdaj ni mogoče pojasniti. Še
posebno zato ne, ker je bil Nok skoraj zagotovo izoliran od preostalih kultur.
"Nekateri moji kolegi dopuščajo možnost, da je kultura Nok navezala stik s Kartagino ali
Egiptom. To možnost izključujem, saj je Egipt in Nok ločevalo tri tisoč kilometrov saharske
puščave. Kamel pa na območju Afrike pred našim štetjem tudi
še
ni bilo."
Po njegovem prepričanju je kultura Nok samostojna inovacija. "Seveda se zastavlja uganka, kako je lahko sredi ničesar nastala tako razvita kultura s tako prefinjem čutom za estetiko. Nok nas bo še precej zaposloval. Odkrivamo enega izmed najveličastnejših odsekov zgodovine črnske Afrike."
