Otroci danes projekt

Kakšne zaposlitvene možnosti imajo mladi v Sloveniji?

Raziskovalci mladine vse pogosteje opozarjajo, da mladi danes odraščajo v svet globalne mladinske podzaposlenosti. Zaposlitev za nedoločen čas je malo, veliko je fleksibilnih podzaposlitev, to je zaposlitev s prekinitvami, delo s krajšim delovnim časom, začasno delo, delo za nizko plačo po lokalnih standardih.

Te zaposlitve ne dajejo občutka stabilnosti, varnosti. Za generacije, ki zdaj vstopajo na trg dela, za Evropo velja napoved, da jih približno polovica v življenju ne bo dobila polne zaposlitve za nedoločen čas. To gre pripisati predvsem splošnim pogojem vse bolj globaliziranega trga dela, v manjši meri pa tudi neujemanju med zahtevami trga dela in veščinami, pridobljenimi med izobraževanjem.

Smo Slovenci po ostajanju doma res prehiteli Italijane?

Slovenija je glede dolžine skupnega bivanja s starši v evropskem vrhu držav. Po Eurostatovi raziskavi Labour Force Survey v Sloveniji moški v povprečju zapustijo dom staršev pri 31,5 letih (podobno tudi v Bolgariji in na Slovaškem, medtem ko na Finskem pri 23), ženske pa pri 29,5 letih (podobno kot v Bolgariji). Povprečna starost odhoda od starševskega doma (za oba spola) na ravni celotne Evropske unije znaša bistveno manj, tj. 25 let.
 
Zakaj takšna razlika med Slovenijo in Anglijo?

Naš sistem države blaginje je naravnan na družinske podpore, ne daje pa spodbud za osamosvajanje posameznikom oziroma tega ne podpira. Tudi dosedanji način gradnje in lastništvo stanovanj ne delujeta v prid odselitvi od starševskega doma.

Cene za nakup stanovanja so visoke; mladi pogosto urejajo svoja stanovanja v hišah staršev. Poleg tega je v Sloveniji odstotek študirajočih zelo visok. Recimo, v Nemčiji študira približno petina 19- do 24- letnikov, v Sloveniji pa kar dve tretjini. Problem, je, da izobraževanje pri nas služi podaljševanju mladosti. Pravzaprav je postalo neke vrste čakalnica pred vstopom na krut trg dela.

Kaj lahko glede na to sliko pričakujemo čez dvajset let?

Težko je napovedovati, saj je v igri veliko med seboj povezanih dejavnikov, na primer zakonodajne in programske spremembe na področju visokega šolstva, pa tudi mladine nasploh. Nekaj premikov se nakazuje, recimo na področju študentskega dela, ki bi ga morali temeljito reformirati. Prav tako se že govori o zelo nujnem davku na nepremičnine. Država bi lahko naredila veliko, da bi mladim olajšala osamosvajanje, vendar bi ukrepi morali biti medsebojno usklajeni.

Kako ocenjujete odnos med starši in otroki danes?

Starši so načeloma po eni strani vse bolj dezorientirani, sploh ob poplavi nasvetov in priročnikov ter manku zaupanja lastni intuiciji. Je pa otrok vse manj, rojstva so vse kasnejša in skrbno načrtovana. To po drugi strani pomeni, da so otroci postali pomemben projekt. Starši so zelo zaščitniški in otroke povijajo v vato.

Prosila bi za vaš nasvet mladim, ki nikakor ne dobijo službe, primerne njihovi izobrazbi in znanju.

Najprej bi rekla, nikakor ne obupati. Aktivirajte se na čim več "frontah", vključite se v dejavnosti, ki vas zares zanimajo, delajte na sebi v vseh pogledih. Poleg tega razčistite pri sebi, kaj bi zares radi delali. Premislite, v kateri organizaciji ali na kak način, morda samostojno, bi to lahko počeli.

Pojdite do izbrane organizacije, predstavite se, povejte, kako menite, da bi lahko prispevali. Morebiti vas sprejmejo vsaj kot prostovoljca za krajši čas in pridobite kako izkušnjo in zvezo. Zavedati se je treba, da konec koncev povsod manjka zares kakovostnih kadrov z ustreznim znanjem, ki so motivirani za delo. Seveda za dostojno plačilo in v dostojnih pogojih.