Takrat vsebini njegovih besed nisem posvečala velike pozornosti. Ko mi danes odzvanjajo v glavi, si mislim, da so bile na nek način preroške. Današnje razmere so namreč take, da še tistim, ki najbolj naklonjeno gledajo na naš zdravstveni sistem, zmanjkuje besed podpore.
Samo poglejmo na področje ortodontije, kjer so čakalne vrste nenormalno dolge, poleg tega pa je treba paziti še, da do prvega obiska ortodonta pride pred dopolnjenim 16. letom, da otroku pripada obravnava v breme zavarovalnice. Nekateri to ujamejo za mišjo dlako.
A zaplete se lahko tudi, če ste že v procesu zdravljenja. Otrok ima aparat, famozne zvezdice, v ustih že nekaj časa. Oktobra, ko bi bil čas za naslednji korak v zdravljenju, nas je ortodont obvestil, da odhaja. V isti sapi je že pojasnjeval, da ne ve, ali bi lahko zdravljenje lahko nadaljevali pri njemu, ker ni še vedel, koliko pacientov bo "podedoval". Optimistično smo pričakovali, da bo v primeru, da se bo zdravstvenemu domu iskanje ortodonta zavleklo, lahko pomoč poiskali pri drugem ortodontu, ki je delal v zdravstvenem domu. A glej ga zlomka, poslovil se je tudi on. V hipu se je tako cel kup otrok znašel "nekje vmes". Tisti, ki so v čakalni vrsti, so ostali pred dilemo, ali ostati v čakalni vrsti in upati, da bo zdravstveni dom uspel najti novega ortodonta. Prenašanje napotnice k drugemu ortodontu lahko namreč pomeni pomik na konec čakalne vrste. Tisti z aparati v ustih pa z vprašanjem, na koga se lahko obrnejo.
Na vprašanje, koliko časa pa lahko ima otrok v ustih zobni aparat, ne da bi ga ortodont pogledal, nam je pred odhodom ortodont pojasnil, da od tri do šest mesecev. Sliši se veliko. Če nekaj časa še upaš in čakaš, da bo zdravstvenemu domu uspela misija nemogoče in bodo dobili novega ortodonta, pa potem le ugotoviš, da iz te moke ne bo kruha. Iskanje prostega mesta pri koncesionarjih je Sizifovo delo, saj so vsi zasedeni. In to tudi v primeru, ko bi otroku bilo treba aparat zgolj še odstraniti iz ust!
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sicer pravi, da bi moral program, če nekdo preneha z delom v ustanovi, prevzeti nekdo drug, v teoriji super, na terenu pa ni tako. "Problem, ki smo ga zaznali v zadnjem času je, da novi ali nadomestni ortodonti ne želijo biti redno zaposleni v ZD, ampak so se pripravljeni vključevati oz. sodelovati z javnim zdravstvenim zavodom le kot pogodbeniki, običajno za krajši delovni čas, zato ortodontov kronično primanjkuje v številnih ZD-jih, ali pa ti prehajajo iz enega v drug ZD. Če npr. zdravstveni dom in UKC ne moreta zagotoviti nadomestnega ortodonta, mora Ministrstvo za zdravje (MZ), ki je zadolženo za mrežo izvajalcev na sekundarni ravni, po postopku, ki ga določa Zakon o zdravstveni dejavnosti objaviti javni razpis za podelitev koncesije, ter podeliti koncesijo. Paciente nato prevzame nov koncesionar in zavarovane osebe nadaljujejo zdravljenje pri prevzemniku programa," so nam pojasnili na zavodu.
V letu 2025 je bilo izvedenih 253.293 obravnav v ambulantni ortodontiji za skupaj 66.173 otrok, kar pomeni 3,83 obravnave na otroka. Povprečna vrednost ene obravnave je znašala 117,6 evra. Trenutno je pri nas cena storitve za fiksni zobni aparat 2.736,01 evra, za snemni zobni aparat pa 650,48 evra.
Iz odgovora zavarovalnice bi lahko optimistično sklepali, da se bo stvar rešila. Pa ni tako enostavno. Postopki namreč trajajo precej časa. V letu 2025 je bil v začetku aprila objavljen razpis za področje ortodontije, kjer je šlo v vseh treh primerih za imenovanje novega koncesionarja za že obstoječ program, kar pomeni, da je novi ortodont prevzel paciente prejšnjega ortodonta. Razpis je bil, kot rečeno, objavljen 2. aprila, koncesije pa so bile podeljene v mesecu avgustu. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da je nemogoče natančno določiti, koliko časa traja od objave razpisa do podelitve koncesije, "saj je treba v okviru javnega razpisa za podelitev koncesije izvesti vse zakonsko predpisane postopke, vključno z javnim odpiranjem ponudb, javno obravnavo, obveščanjem vseh ponudnikov o poteku postopka, zagotovitvijo možnosti izjasnitve ter vpogleda v spisovno dokumentacijo. Postopke izvajamo v skladu s predpisi in si prizadevamo, da so zadeve ob spoštovanju vseh postopkovnih pravil zaključene v najkrajšem možnem času". Iz časovnice lanskega razpisa lahko razberemo, da bi čakanje trajalo dlje časa, kot je primerno, da otrok, ki je sredi obravnave, ostane brez pregleda.
Poleg omenjenega razpisa so na ministrstvu za zdravje razpise za programe čeljustne in zobne ortopedije izvedli še leta 2023 na območju Gorenjske (1,00 programa) ter leta 2020, in sicer dvakrat po 0,50 programa v Ljubljani, 0,40 programa v Ljubljani, 0,30 programa v Ljubljani in 0,50 programa v Bovcu.
Kaj torej ostane staršem, ki iščejo rešitev za svojega otroka? Bore malo. Ena možnost je odločitev za samoplačniške storitve. Cena storitve je odvisna od težav, lahko pa pričakujemo, da bo nekje v razponu od 2.000 do 4.000 evrov. To ni malo denarja. Še posebej, če ti tak strošek nepričakovano "pade z neba".
Druga možnost je iskanje pomoči čez mejo. V primeru zdravljenja v drugi državi članici EU na podlagi predhodno izdane napotnice v Sloveniji zavod za zdravstveno zavarovanje povrne stroške v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji, vendar največ do višine dejanskih stroškov. Ob tem pa se morajo starši zavedati, da nimajo pravice do povračila potnih stroškov niti spremstva. Ker država ne zmore narediti reda, so si starši tako primorani delati stroške s prevozom in namenjati dopust za to, da lahko v tujini uredijo to, kar bi v normalni državi lahko tudi doma. O možnosti, da bi na tem področju, kjer evidentno vlada kriza, omogočili povrnitev stroškov za obravnavo pri zasebnikih pod enakimi pogoji kot v primeru zdravljenja na Hrvaškem, očitno nihče ne razmišlja. Raje denar nakazujemo v sosednje države. Razumem strah pred tem, da bi lahko prišlo do izkoriščanja razmer, ne razumem pa nepripravljenosti na to, da bi poiskali varovalke, ki bi to preprečile.
Kaj zdaj? Otrok MORA iti nekam na redni pregled in nadaljevati z zdravljenjem. Ker se pri nas ne da, bo treba čez mejo. Več kot očitno nikogar ne moti, da lahko otroci ne krivi ne dolžni pristanejo v nemilosti sistema. Odgovoru na vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost za nastalo situacijo, so se na pristojnem ministrstvu gladko malo izognili.
Bravo golobarji! Aja, vi itak nimate zob!
mislim- zobni aparat. ne ni sistem kriv- krivi ste starši, ker iščete dlako v ne jajcu - v jezeru. a res se rabi tisti aparat ? a je to ideja zobarja da mastno služi. in eni padejo na vsako finto.mislim… ...prikaži večm , če bi želeli imeti tako idealne zobke, me še čudi da ne delate lepotne popravke pri dojenčkih. je imel fredi mercury težave s petjem ali pa ronaldinjo z igranjem nogometa. ne iščite popolnosti in ne ne nasedajte zobarjem da si polnijo žepe. vaši zobje so prelepi ne kvarite jih.
Bili smo v drugi polovici 90. letih prejšnjega stoletja, ko sem sedela na stolu pri ortodontu in ga poslušala, ko je govoril, da koncesije v zdravstvu ne bodo prinesle nič dobrega. Vprašanje za Janeza in ostale oligarhe ,ki so izvedli… ...prikaži več zlom javnega zdravstva z podeljevanjem koncesij ! Vsi ,ki so odšli za koncesionarje so odnesli seboj del iz javnega zdravstva , Kako imajo urejeno zobozdravstvo Janezovi otroci ?