V uredništvo Žurnala24 smo prejeli opozorilo bralca, zaposlenega v Avstriji, da imajo otroci čezmejnih delavcev pri uveljavljanju pravice do državne štipendije velike težave. Skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije upošteva dohodek v koledarskem letu pred vložitvijo vloge, torej morajo upravičenci priložiti odločbo o odmeri dohodnine. Čezmejnim delavcem pa Finančna uprava RS (FURS) odločbo o odmeri dohodnine za preteklo leto izdaja kasneje, najhitreje februarja, lahko pa traja tudi do dve leti, in tako njihovi otroci septembra ali oktobra še nimajo vseh potrebnih potrdil za pridobitev državne štipendije.
Bralec je opisal, da je zaposlen v Avstriji. Ob začetku šolskega leta 2025/2026 oziroma ob vložitvi vloge za državno štipendijo še ni imel odločbe Furs o odmeri dohodnine za leto 2024. Center za socialno delo (CSD) pa pri odločanju ne upošteva napovedi dohodnine ali drugih vmesnih dokazil, temveč zahteva uradni dokument Fursa, ki ga čezmejni delavci praviloma dobijo šele februarja ali pa še kasneje. Zato njegove hčerke državne štipendije nikoli ne morejo pridobiti že ob začetku šolskega leta.
Starejši hčeri štipendija za nazaj, mlajši ne
Bralec trdi, da je zgodba vsako leto ista. Vsako leto že septembra vložijo vlogo za pridobitev državne štipendije, a takrat ni odobrena, saj bralec še nima odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto. Ko oče, delavec v tujini, pridobi odločbo o odmeri dohodnine za preteklo leto, ki jo izda Furs, to posredujejo na CSD. Starejši hčerki so takrat navadno pravico do državne štipendije priznali in izplačali tudi za nazaj, torej od meseca vložitve prve vloge.
Namreč, v ZUPJS je navedeno, da morajo upravičenci do državne štipendije tudi v primeru postopkov, kot je bralčev, ki zaradi pridobivanja vseh potrebnih podatkov za določanje trajajo daljše časovno obdobje, dobiti izplačilo državne štipendije za nazaj, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi prve vloge. Čas odločanja namreč ne vpliva na čas trajanja pravice. "V primeru dolgotrajnosti postopka (zaradi dodatnega ugotavljanja in dokazovanja), ko od podane vloge do izdaje odločitve mine več mesecev in je upravičenje do državne štipendije priznano, se s prvim izplačilom izplačajo oziroma poravnajo vsi tudi že zapadli zneski," so potrdili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve (MDDSZ).
Kljub temu pa se je pri mlajši hčerki bralca letos zapletlo. Vlogo je družina kot ponavadi vložila pravočasno, ob začetku šolskega leta. A ker CSD takrat še ni imel potrebnega odločbe o odmeri dohodnine, so odločili na podlagi podatkov, ki so jih imeli, torej na podlagi očetovega letnega dohodka iz dela v Avstriji (Lohnzettel). Tako so upoštevali tudi stroške za prehrano in prevoz, ki jih sicer Furs v dohodninski odločbi odšteje.
Vlogo so zavrnili z obrazložitvijo, da družina presega zgornjo mejo dohodkovnega razreda za državno štipendijo. Da so vlogo zavrnili in postopek zaključili, je sicer precej čudno, saj "center brez ključnih podatkov postopka ne sme zaključiti", so nam potrdili na Skupnosti CSD Slovenije, ključen podatek pa je torej Fursova odločba o odmeri dohodnine za preteklo leto, saj so v tej odšteti stroški za prehrano in prevoz.
Po zavrnitvi prve vloge se je družina na odločbo pritožila na MDDSZ, a je tudi MDDSZ pritožbo zavrnilo, češ da se je CSD odločil pravilno glede na podatke, ki jih družina v tem trenutku lahko zagotovi. Na CSD jim je socialni delavec na tej točki svetoval, da "se nam sploh ni treba pritožiti, saj da ko dobimo odločbo o odmeri dohodnine od Fursa, bo vse razvidno. Dejal je, da naj takrat damo ponovno vlogo in da bomo dobili denar še za nazaj, ker smo sicer vlogo pravočasno oddali".
Ko je družina februarja 2026 pridobila odločbo o odmeri dohodnine za 2024, po kateri so bili dohodki toliko nižji, da bi hčerka bila upravičena do državne štipendije, je tako po navodilih socialnega delavca vložila novo vlogo in ob tem CSD še izrecno pisno opozorila, naj se pravica prizna tudi za nazaj – od vložitve prve vloge v začetku šolskega leta. Toda do tega ni prišlo. Mlajši hčerki je bila štipendija odobrena šele od marca dalje, brez upravičenosti poračuna za prejšnje mesece.
Na Skupnosti CSD Slovenije so nam pojasnili, da družina ne bi smela vložiti nove vloge, temveč bi morala postopati drugače: "CSD o vlogi ne more odločiti drugače kot s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi, ne more odločiti o upravičenosti do pravice za obdobje pred oddajo vloge."
Socialni delavci še sami ne vedo, kako postopati v teh primerih
Zakon (ZUPJS) predvideva, da lahko zamiki pri davčnih podatkih vplivajo na čas odločanja, zato CSD brez ključnih podatkov postopka ne sme zaključiti. Tako je bila prva in bistvena procesna napaka, da je CSD prvo vloženo vlogo družine zavrnil, namesto da jo bi obravnaval kot odprt postopek, saj še ni imel vseh ključnih podatkov.
Povsem napačen je bil tudi nasvet socialnega delavca, ki ga je podal družini. Na Skupnosti CSD Slovenije so nam pojasnili, da bi za ohranitev pravice za nazaj bilo treba "držati pri življenju" prvo zavrnilno odločbo prek socialnega spora ali po prejemu odločbe Fursa zahtevati obnovo postopka. To so nam potrdili tudi na MDDSZ: "Po izdaji dohodninske odločbe je možno, v okviru zakonskih rokov, podati tudi predlog za obnovo postopka." Ker pa je bralčeva družina (po nasvetu socialnega delavca) oddala novo vlogo, jim lahko zdaj na CSD omogočijo le priznanje štipendije od marca dalje, ne pa samodejno tudi poračuna od prve, jesenske vloge.
Glede na pojasnila pristojnih organov se zdi, da je do takšne situacije prišlo zaradi napačnega procesnega ravnanja oziroma napačnega usmerjanja družine na CSD. Da pri takšnih primerih številni strokovni delavci sami niso povsem prepričani, kako ravnati, za naš portal priznava tudi sekretarka Skupnosti CSD Slovenije Tatjana Milavec. Pojasnila nam je, da je "zakonodaja na področju uveljavljanja pravic kompleksna, zapletena in v marsikaterem primeru tako za vlagatelje kot tudi za zaposlene na CSD-jih neživljenjska", odločanje v primerih dohodkov iz tujine pa da je "bistveno kompleksnejše in zahteva veliko dodatnega strokovnega znanja".
Upoštevajo potrdilo o celoletnem izplačilu, a zaradi tega imajo otroci nižjo štipendijo
Da lahko upravičenec sploh zaprosi za državno štipendijo, mora na CSD posredovati vsaj neko dokazilo o prihodkih staršev. Delavci v tujini lahko ob začetku šolskega ali študijskega leta predložijo le oddano napoved o odmeri dohodnine, ki je CSD ne upošteva, in potrdilo o celoletnem izplačilu od delodajalca, kar pa upoštevajo.
A pozor! Če CSD upošteva podatke o celoletnem dohodku družinskega člana oziroma povezane osebe, potrjene s strani tujega delodajalca (kot npr. Lohnzettel za Avstrijo, CUD - Certificazione Unica za Italijo) in na podlagi teh potrdil izda odločbo o državni štipendiji, v teh potrdilih povračila stroškov za prevoz na delo in z dela ter nadomestila za malico med delom niso navedena ločeno. Skupni dohodek je zato višji, zaradi tega pa se lahko zgodi, da otrok dobi nižjo štipendijo ali pa celo preseže cenzus, kot se je to zgodilo, ko je bralec oddal prvo vlogo. Dodatno nevarnost za upoštevanje dohodka za delo v tujini v previsokem znesku je tudi dejstvo, da je ta dohodek predmet obdavčitve tako v tujini kot tudi v Sloveniji.
Če CSD pri odločanju upošteva potrdilo o celoletnem izplačilu, upošteva previsok dohodek, ker v njem niso ustrezno odšteti potni stroški, malica in drugi elementi. To za upravičenca pomeni nižjo državno štipendijo, v nekaterih primerih pa lahko pomeni tudi, da otrok do štipendije sploh ni upravičen, saj lahko družina zaradi navidezno višjega dohodka pade nad zakonsko določen dohodkovni cenzus za pridobitev državne štipendije.
"V skladu s tem lahko organ prve stopnje te vrste dohodkov upošteva v pravilni višini le na podlagi izdane odločbe Fursa o odmeri dohodnine, iz katere je jasno razvidna višina obdavčljivega dohodka, obveznih prispevkov za socialno varnost ter odmerjenega davka v tujini in v Republiki Sloveniji," na MDDSZ opozarjajo, da je tako za družine čezmejnih delavcev pot do "pravilno" odmerjene državne štipendije dejansko vezana na čakanje na odločbo Fursa, saj šele ko Furs izda odločbo o odmeri dohodnine in v njej upošteva te odbitke, lahko CSD ta "znižani" dohodek upošteva tudi pri državni štipendiji.
Upoštevajo odločbo FURS za predpreteklo leto
Bralcu na CSD nikoli niso pojasnili, da se, če podatki za preteklo leto še niso na voljo, lahko uporabijo podatki za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega leta. V ZUPJS je navedeno: "Kadar v času odločanja o pravicah iz drugega odstavka tega člena podatki za preteklo leto še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta." Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev določa, da se "šteje, da podatki iz odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto še niso na voljo, če jih še ni pred 31. majem".
Na ministrstvu trdijo, da je podobnih primerov "manj kot deset letno", zato sprememb ni na vidiku
Čeprav natančne evidence ne vodijo, na MDDSZ pravijo, da "kot pritožbeni organ ne zaznavajo več kot deset primerov letno, ko je odločanje na prvi stopnji odloženo iz razloga, ker odločba Fursa o odmeri dohodnine še ni bila izdana". Ta podatek je sicer treba brati previdno. Ne pove nujno, da se s takšnimi težavami ne sooča veliko delavcev v tujini, ampak da do pritožbene ravni na ministrstvu očitno pride le manjši del vseh spornih primerov, saj se mnogi v sistemu izgubijo še prej.
Slovencev, ki delajo v tujini, zlasti v Avstriji in Italiji, je veliko, s tem pa je veliko tudi družin, ki pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev naletijo na iste administrativne ovire. Dejstvo pa je, da se mnogi starši v takšnih postopkih preprosto ne znajdejo. Veliko jih na CSD predloži potrdilo tujega delodajalca o celoletnem izplačilu, ker želijo, da bi bil postopek rešen čim prej, toda s tem lahko njihovi otroci dobijo nižjo državno štipendijo, kot bi jim pripadala po dejanskem, pravilno odmerjenem dohodku, v nekaterih primerih pa do nje zaradi previsoko izračunanega dohodka sploh niso upravičeni. Drugi se zaradi zapletenosti postopkov, nejasnih pravil in dolgotrajnega usklajevanja med institucijami z vlaganjem sploh ne ukvarjajo več. Tretji vlogo sicer oddajo, a pozneje ne zahtevajo izplačila za nazaj, ker ne vedo, da bi do njega lahko bili upravičeni, ali pa ne vedo, po kateri procesni poti bi ga morali uveljavljati.
Milavec za naš portal pojasnjuje, da se Skupnost CSD zaveda težav v teh postopkih in si tudi oni želijo izboljšave na tem področju. Želijo si predvsem "hitrejše izmenjave podatkov med institucijami", ki bi olajšale postopke za družine, razlaga Milavec: "V preteklosti smo MDDSZ že opozarjali na zamik pri pridobivanju podatkov o dohodkih v tujini ter veliko kompleksnost odločanja v teh primerih. Redno predlagamo rešitve, ki bi vlagateljem omogočile hitrejšo in enotnejšo obravnavo."
Državna štipendija je namreč namenjena dijakom in študentom iz socialno šibkejših družin, torej prav tistim, ki si večmesečno čakanje na denar težko privoščijo. Zato je še toliko bolj absurdno, da ostanejo brez denarja, do katerega so sicer upravičeni zaradi birokratskih zapletov, zamikov pri pridobivanju uradnih podatkov in neenotnega ravnanja CSD-jev. Temu prikima tudi Milavec: "Na centrih za socialno delo se zavedamo, da so državne štipendije pomemben vir podpore za številne dijake in študente. Zato si prizadevamo, da so vloge obravnavane strokovno, življenjsko in v čim krajšem času, ob hkratnem spoštovanju zakonskih določb in uporabi uradnih podatkov."
Kaj lahko družine storijo?
Sistem v resnici ponuja dve slabi možnosti: ali večmesečno čakanje na pravilno odmero ali hitrejšo odločitev na podlagi manj natančnih podatkov. Odločba FURS je edina res zanesljiva podlaga za pravilen izračun dohodka iz tujine, a otroci čezmejnih delavcev te odločbe ob začetku šolskega ali študijskega leta še nimajo, zato ostanejo brez štipendije več mesecev ali celo let. Če družina želi, da CSD odloči prej, lahko CSD uporabi tudi potrdilo tujega delodajalca o celoletnem dohodku ali pa podatke iz odločbe o odmeri dohodnine za predpreteklo leto, preračunane na raven preteklega leta. A če CSD odloči na podlagi potrdila tujega delodajalca, lahko zaradi neizločenih stroškov prevoza, malice in drugih elementov upošteva previsok dohodek, zaradi česar je štipendija nižja ali pa je otrok sploh ne dobi.
"Z namenom, da v prihodnje ne bi prihajalo do zamud in razlik v obravnavi na koncu, predlagamo, da se vlagateljice/vlagatelji za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev po ZUPJS (otroški dodatek, subvencija vrtca, državna štipendija, subvencija malice/kosila ipd.) pri pristojnem centru za socialno delo predhodno celovito informirajo, posvetujejo in tudi dogovorijo o načinu in morebitnih drugih podrobnostih dokazovanja dohodkov iz zaposlitve v tujini, zlasti v smeri strokovnega, učinkovitega in pravočasnega odločanja v postopkih na prvi stopnji," svetujejo na MDDSZ.
Glede na bralčevo situacijo je najbrž dobro, da se družine, pri katerih je eden od staršev zaposlen v tujini, na pristojnem CSD oglasijo še pred oddajo vloge in prosijo za čim bolj natančna pisna pojasnila ali pa ta zahtevajo preko elektronske pošte. Dobro je, da imajo črno na belem zapisano, katera dokazila morajo priložiti že ob prvi vlogi, ali bo CSD v primeru manjkajoče odločbe Furs uporabil podatke za predpreteklo leto in kako bo ravnal, da bo ob poznejši izdaji odločbe Fuzrs pravica priznana tudi za nazaj. Če jim socialni delavec kaj svetuje, naj prosijo, da jim to pošlje po elektronski pošti, ali naknadno sami pošljejo povzetek: "Danes ste nam pojasnili, da …"
Če nič od tega ne zaleže, naj družine, pri katerih je eden od staršev zaposlen v tujini, zavrnilne odločbe ne "spustijo". Naj vložijo pritožbo, če je pritožba zavrnjena, naj zelo resno razmislijo o socialnem sporu, sicer pa po izdaji odločbe Fursa vložijo predlog za obnovo postopka.
Sedaj ko je Gospod Stevanovič na oblasti se kaj takega ne bo več dogajalo. Stevanovič je res dober.