Slovenija
31442 ogledov

Otroka so zvlekli z avtobusa, ker so mislili, da šola v naravi ni plačana

Ekskurzija
Šola ni imela v evidenci, da je šola v naravi za otroke plačana, ker jo je krila ZPM.

"V devetih letih je botrstvo ostalo pri svojem osnovnem poslanstvu, ki je zagotavljanje enakovrednih možnosti vsem otrokom, tudi tistim iz socialno šibkejših družin," ob svetovnem dnevu boja proti revščini pravi pobudnica programa Botrstvo v Sloveniji in predsednica nadzornega odbora Milena Štular. "V teh letih se je situacija v družbi spreminjala, šli smo skozi razna obdobja in botrstvo se je prilagajalo situaciji v okolju. Najbolj drastično je bilo v obdobju krize od leta 2008 dalje, potem od leta 2012, ko je tedanja vlada močno zarezala v socialno zakonodajo. Takrat smo z botrskimi prispevki pomagali tudi pri prehrani, da otroci niso bili lačni."

Milena Štular | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Za Rogličevo majico 30 tisočakov

Osnovnemu programu botrstva, s katerim so začeli pred devetimi leti, so se pridružili podprogrami, kot sta podprojekt dijaški sklad, s katerim so denimo v prejšnjem letu pomagali 127 dijakom iz vse Slovenije, in razvoj talentov. "Spoznali smo, da so med otroki, ki so bili vključeni v botrstvo, mnogi talenti, vendar jim starši ne morejo omogočiti razvoja oz. zagotoviti udeleževanja treningov ali glasbene šole,“ je pravi Štularjeva. "Tu nam zelo pomagajo dražbe, kot so dražbe na Valu 202. Lansko leto je bila odmevna dražba športnih copat Luke Dončića, s katero smo zbrali 22 tisoč evrov, letos pa majica Primoža Rogliča, kjer smo dobili za razvoj športnih talentov trideset tisoč evrov."

V programu Botrstvo v Sloveniji so v devetih letih delovanja ob podpori več kot 7.419 botrov pomagali že več kot 9.227 otrokom in za pomoč zbrali že 14,5 milijona evrov. Trenutno je v Botrstvo v Sloveniji vključenih 5.249 otrok z vse Slovenije, ki jim pomaga 4.520 botrov. Največ vključenih prihaja iz Osrednje Slovenije, raste tudi število otrok iz Podravja ter Koroške, najmanj otrok, ki so vključeni v Botrstvo, pa prihaja iz Zahodne Slovenije.

V Sloveniji pod pragom revščine živi vsak osmi, v EU vsak šesti prebivalec. Relativna revščina in izpostavljenost otrok socialni izključenosti sta v Sloveniji sicer med najnižjimi v EU, a še vseeno po podatkih SURS-a obstaja 45.000 otrok, ki živijo v revščini.

Dodaja, da 30 evrov, ki jih daruje boter, gre brez odbitkov otroku, stroške projekta, ki nastajajo, pa krijejo iz drugih sredstev. "Stroški projekta so nekaj več kot sedem odstotkov od vseh prihodkov, kar je glede na primerljive humanitarne organizacije nizek odstotek – običajno gre to daleč čez deset odstotkov," je pojasnila Štularjeva in glede na to, da smo v zadnjem času slišali o zlorabah humanitarnih organizacij, poudarja, da je njihovo delovanje transparentno. "Botrstvo ima nadzorni odbor, ki kvartalno dobiva vsa poročila. Že tretje leto zapovrstjo je botrstvo in celotna ZPM Ljubljana Moste – Polje imela neodvisno zunanjo revizijo, ki je v zaključnem poročilu izdala oceno brez pridržkov, kar pomeni, da ni zaznala nobenih nepravilnosti."

Nina Zidar Klemenčič | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Z odvetniki do pravic iz javnih sredstev

Družinam v stiski že od leta 2013 v okviru Enotne pravne točke Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje nudijo brezplačno pravno pomoč. S celovito pravno pomočjo na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, urejanja preživnin in izvršb so pomagali že več kot 1.800 posameznikom, predvsem pa opozarjajo na nujne sistemske spremembe za boljše in lažje življenje družin.

"Osredotočamo se predvsem na probleme reševanja pravic iz naslova javnih sredstev ter stanovanjske problematike za najemnike neprofitnih in tržnih najemnih stanovanj," pravi odvetnica Nina Zidar Klemenčič. "Srečali smo se s številnimi sistemskimi pomanjkljivostmi, na katere smo začeli opozarjati že z manifestom leta 2014 in poskušali pristojne opozoriti na to, kje so tisti problemi, ki potrebujejo zakonodajno reševanje in ki jih mi sami z vsakodnevnim delom – pravno pomočjo ne moremo rešiti primer po primeru, ampak bi se jih bilo treba lotiti sistemsko."

Problematika čistih socialnih stanovanj

Med največjimi problemi, ki so jih zaznali, je pomanjkanje nacionalnega stanovanjskega programa, ki bi omogočal reševanje socialnih stisk za socialno najbolj ogrožene skupine. "Gre za tiste družine in posameznike, pri katerih niti srednjeročno niti dolgoročno ni mogoče pričakovati, da bodo sposobni sami kriti stroške bivanja v neprofitnih najemnih stanovanjih," pojasnjuje Zidar Klemenčeva.

"Zadnje dni vidimo, da vlada daje v obravnavo predlog stanovanjskega zakona, ki sicer naslavlja problem pomanjkanja neprofitnih najemnih stanovanj, na žalost pa popolnoma izpušča problematiko t. i. čistih socialnih stanovanj, na katero mi ves čas opozarjamo."

Tiskovka na temo Botrstvo v Sloveniji | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Prepoved izvršbe na socialno pomoč

Dosegli so nekatere spremembe, denimo to, da banke v izvršilnih postopkih ne morejo več posegati v denarno socialno pomoč in otroške dodatke, spremembe pri vračilu prejete denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ukinitev zaznambe pri nepremičninah prejemnika socialne pomoči, katere vrednost ne presega 120 tisoč evrov, dvig cenzusa za otroke s pravico do brezplačnega kosila iz drugega in tretjega dohodninskega razreda ter da se odločbe za pravice iz javnih sredstev izdajajo hitreje.

"Na žalost še vedno ugotavljamo, da tudi po reformi delovanja CSD le ti niso bolj odprti za uporabnike, ampak pogosto bolj zaprti," poudarja Zidar Klemenčičeva. "Vidimo, da so na svoja vrata namestili kljuke, ki onemogočajo, da bi posameznik, ki pride na CSD dostopal neposredno do tistega, ki je odgovoren za reševanje njegovega problema. Namesto da bi se stiske reševale bolj osebno, se dejansko depersonalizirajo, postopki pa vedno bolj birokratizirajo."

Anita Ogulin | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Ne-brezplačne šole se še niso lotili

Ugotavljajo, da so se nekateri sistemski vidiki spremenili, a bi država na sistemski ravni lahko naredila več za reševanje situacij socialno najbolj ogroženih. "Ena izmed nujnih sistemskih sprememb je izvzem otroškega dodatka iz sistema socialnih transferjev, ker njegov namen ni socialna varnost, ampak razvoj otroka," poudarja Zidar Klemenčičeva.

"Velik problem, ki ga odločevalci še niso niti začeli reševati, pa vidimo v problemu t. i. ne-brezplačne osnovne šole. Osnovna šola bi morala varovati enakost vseh otrok vsaj v času osnovnega šolanja in zagotavljanja enakih možnosti za vse. Na žalost se v vsakodnevnih situacijah srečujemo s tem, da prispevki, ki so dani v botrstvo, ne gredo za to, da otroci lahko razvijejo svoje talente, da se jim omogočijo dodatne aktivnosti, ampak vse prepogosto zato, da lahko financirajo t. i. brezplačno osnovno šolo. Opažamo, da je ogromno aktivnosti, ki sodijo v okvir obveznega programa dejansko plačljivih in da je to zatečena situacija, v kateri se vztraja, a je v resnici neustavna in ustvarja velike socialne neenakosti med otroki tako v javnih osnovnih šolah kot vrtcih."

„Gre za problem, ki se ga enostavno lahko reši. Treba je le presekati lokalne fevde prevoznikov, organizatorjev prireditev, deloma tudi plesnih šol, ki služijo z obveznimi vsebinami, ki bi morale biti v okviru javnega šolstva, starše pa postavljajo v velike socialne stiske, otroke pa v pozicijo neenakosti, kjer te neenakosti ne bi smelo biti.“

Nina Zidar Klemenčič, odvetnica

Ocenjujejo, da v OŠ vsebine, ki so del obveznega programa in organizirane v okviru šole, ne bi smele biti plačljive. „Če šola organizira obisk gledališke predstave in se v primeru, da je otrok ne obišče, to šteje kot odsotnost od pouka, za to starši ne bi smeli dobiti nobene položnice,“ poudarja Zidar Klemenčičeva. Enako je nesprejemljivo, da zasebna plesna šola, ki uči otroke plesa pred valeto, staršem pošlje obvestilo, da se otroci valete ne bodo mogli udeležiti, če starši ne bodo prej plačali položnice. „Če v javni osnovni šoli otroku prepovejo, da bi prišel na valeto, če starši prej ne plačajo položnice, je to prepovedana samovolja. Mislim, da je to popolnoma nesprejemljivo in tega je preveč na vseh področjih, ko govorimo o osnovnem šolstvu.“

"Obiski predstav bi morali biti brezplačni"

Opozarja tudi na predpisovanje vrste in znamke krede, plastelina, voščenk, barvic in zvezkov na seznamih šolskih potrebščin. „Otroci staršev, ki sredstev nimajo, dobijo enak seznam kot otroci staršev, ki ta sredstva imajo, zaradi česar so tako starši kot otroci v stiskah,“ je kritična Zidar Klemenčeva. „Zakaj? Zato, da lahko gredo v javno brezplačno šolo.“

Tiskovka na temo Botrstvo v Sloveniji | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Mnogi otroci iz socialno šibkih družin si plačljivih dejavnosti, kot so šole v naravi, izleti, obiski predstav v sklopu kulturnih dnevov in podobno, ne morejo privoščiti, čeprav so obvezne. Ob tem doživljajo socialno izključenost, kar vodi v duševne stiske otrok in jih še bolj odmika od vrstnikov.

„Naše izkušnje kažejo, da neenakost v osnovni, srednji šoli in naprej izredno vpliva na otroke tudi na čustvenem in vedenjskem področju – posledice takih zgodb niso dobre za našo družbo.“

Anita Ogulin, ZPM Moste-Polje.

„Naše izkušnje kažejo, da revščina močno vpliva na otrokov razvoj, praviloma imajo ti otroci tudi nižji učni uspeh, saj so preobremenjeni z eksistenčnimi problemi preživetja družine,“ Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Moste - Polje. „Pogosto smo priča zgodbam, kjer otroci pred starši skrivajo položnice za plačljive dejavnosti kot so izleti. Pri tem so prikrajšani za izkušnje in se izgubljajo v občutkih sramu.“

Za plačilo šole v naravi se obrnejo na ZPM

Konkretno razlaga, da se starši otrok, ki ne morejo plačati šole v naravi za otroka, obrnejo nanje, a se osramočenju kljub temu ne izognejo. "Pridejo do nas, mi šolo v naravi plačamo, a šola v evidenci nima zabeleženo, da je starš plačal šolo v naravi," za primer daje Ogulinova. "Ko gre otrok na avtobus, ga pred starši povlečejo z avtobusa in mu rečejo, da bo lahko šel v šolo v naravi, ko bo plačana."

Podobno se po besedah Ogulinove dogaja, da pridejo po otroka v jedilnico, če starši niso pravočasno plačali šolske prehrane in ga izločijo pred drugimi otroki. "Lahko si predstavljate stiske, ki jih ti otroci doživljajo v šolah, zaradi česar so pogosto izločeni iz družbe vrstnikov," pravi Ogulinova. "Da ne govorimo o posledicah, ki jih nosijo skozi življenje," je ostra Ogulinova.

Zaradi ekonomske stiske na poklicno šolo

Opozarja tudi na stiske dijakov, ki tudi izbiro šolanja podrejajo ekonomskemu stanju družine. "Zadnje dve leti ves čas opozarjamo, da prevzemajo vlogo preživetja družine," poudarja Ogulinova. "Svoje sanje dobesedno skrijejo znotraj sebe in se odločajo, da ne bodo s stroški povzročili še večjo stigmo družini in se ne odločajo za šolo, ki si jo želijo, ampak se osredotočajo za čimprejšnji poklic, da lahko eksistenčno pomagajo družini. Mi smo ves čas s temi otroci in vemo, kaj tem otrokom pomeni vključenost v dijaški dom in omogočanje želene izobrazbe. To otroci so zelo prizadevni, ko se jim omogoči vključenost v izobrazbo, ki si jo želijo. Dijaški domovi so njihova varna in spodbudna točka, ker imajo tam sogovornike, podporo in spodbudo."

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 6
  • bugmenot 11:36 20.oktober 2019.

    Pa še en tak primer: ko učitelj v javni šoli predpiše, da mora biti seminarska narejena v Powerpointu in nato ta učitelj zavrne seminarsko, ki je bila narejena v brezplačnem LibreOffice.

  • Avatar Zala
    Zala 18:23 19.oktober 2019.

    Na kateri šoli vlečejo otroke z avtubusa in na katerih jih napodijo iz jedilnice. Zakaj se to ne bi povedalo javno?

  • mojglas 14:52 19.oktober 2019.

    ZPM pravi da revizija ni zaznala nepravilnosti. Seveda ker oni imajo revizijo samo prilive in odlivr. Denarja pa ne dobijo otroci ampak njihovii starsi. Od tukaj dalje pa se sled za revizijo izgubi. A ste se vprasali ce vsi otroci ...prikaži več dobijo ta denar? Ce je humanitarno delo morajo natancno vsi dobiti denar, ne pa da jih zapravijo starsi za poloznice, luksoz... Naj zacnejo starsi dokazovati kaj kupijo otrokom.! Centa ne dam ker vem kaj se dogaja z denarjem...slisano in videno!