Oče 14-mesečne Sorelle Stoute je pred kratkim med pregledovanjem elektronske pošte presenečeno ugotovil, da je njegova hčerka nevede kupila avto letnik 1962. Paul Stoute na svojem pametnem telefonu ni zaklenil tipkovnice, deklica pa je očitno med igro z njim nevede odprla aplikacijo za spletno nakupovanje, stavila na avto in zmagala. Oče je bil najprej povsem osupel, potem pa se je odločil, da bo stari avto vseeno obdržal in zanj plačal 225 dolarjev (172 evrov). Stari avto bo poskušal popraviti in ga bo morda podaril hčerki, ko bo dovolj stara. "Vesel sem le, da ni kupila 38 tisoč dolarjev vrednega porscheja, ki sem si ga ogledoval," je povedal Stoutes.
Dragi nakupi v spletnih igricah
Zaščita telefonov in drugih naprav z gesli je za starše z majhnimi otroki zelo pomembna. Oče male Sorelle je takoj po njenem nakupu svoj telefon opremil s tehnologijo za prepoznavanje obraza in novo PIN-kodo. Kot so nam povedali na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in tržnem inšpektoratu, podobnega primera pri nas še ni bilo, ZPS pa je obravnavala kar nekaj pritožb, ko so nekoliko starejši otroci staršem povzročili veliko stroškov z igranjem spletnih igric.
Ponudniki spletnih igric in aplikacij za mobilne telefone namreč pogosto omogočajo nakupe dodatnih možnosti znotraj igrice, najpogosteje v obliki žetonov. Nakupi prinašajo vrsto pasti, saj lahko na videz poceni ali celo brezplačna aplikacija povzroči velik strošek na kreditni kartici ali na računu za telefon. Otroci so za take nakupe še posebno dovzetni, saj brez njih ne morejo zmagati proti drugim igralcem. Največkrat so se potrošniki pritožili v zvezi s spletno stranjo Howrse.si, ki so jo tudi prijavili na tržni inšpektorat.
Odgovorni so starši
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je poudarila, da so starši oziroma skrbniki tisti, ki so dolžni poskrbeti za varno uporabo telefonov, računalnikov in drugih naprav svojih otrok v skladu z njihovo starostjo. Stališče Boštjana Okorna z Zveze potrošnikov Slovenije pa je, da se takih "igrač" majhnim otrokom pač ne daje v roke, saj lahko to povzroči stroške. Svetujejo, da starši naprave dobro zaščitijo z gesli, ali pa otroku preprečijo dostop do določenih programov. Okorn opozarja tudi, da je na spletu meja med realnim in virtualnim nakupom pogosto nejasna in marsikateri uporabnik razlike sploh ne prepozna.
Na Zvezo potrošnikov se starši večkrat obrnejo, glede nakupov v igricah so dobili več pritožb in se problema zavedajo, vendar mora načeloma potrošnik problem rešiti sam. Potrošnikom svetujejo, da v primeru visokega računu za telefon pri operaterju preverijo, od kod strošek izhaja. Če je mladoletni otrok opravljal nakupe brez njihove vednosti in potrditve z izrecnim soglasjem, na primer preko elektronske pošte, lahko starši na ponudnika storitve pošljejo zahtevo za vračilo plačanega zneska za bone. Pomembno je tudi, da starši otrokom natančno razložijo vse pasti spletnih iger in aplikacij na telefonu. Priporočajo, da starši uporabljajo računalniški nadzor - filtre, ki onemogočajo dostop do nekaterih spletne strani, in da izklopijo možnosti nakupov.
Tudi v trgovini ne vračajo denarja
Primer, kot je nakup avtomobila 14-mesečne deklice, se zdi Okornu zelo malo verjeten. Vendar je treba biti kljub temu pazljiv, zaklepati tipkovnice telefonov in se odjaviti iz uporabniškega računa na računalniku. Dodaja še, da če že pride do podobnega nezaželenega nakupa, je najbolje ponudniku razložiti, kaj se je zgodilo, in se pisno dogovoriti o rešitvi, da imamo neke vrste potrdilo. Sicer morajo odgovornost prevzeti starši. "To je tako, ko da bi vam otrok vzel denarnico, šel v trgovino in zapravil sto evrov. Dve leti starega otroka bi že čudno gledali, nekoliko starejšega pa ne. Potem ne morete tega blaga odnesti v trgovino in zahtevati denarja nazaj, ker otrok tega ne bi smel kupiti", primerja Okorn.
