OZP predlaga priznanje Kosova

Po triurni razpravi je za ta sklep glasovalo 13 članov odbora, proti pa je bil le poslanec SNS Bogdan Barovič.

Zunanji minister Dimitrij Rupel je v obrazložitvi predloga za priznanje Kosova poudaril, da je vlado pri sprejetju tega sklepa 21. februarja vodila ugotovitev, da je pogajalska trojka izčrpala možnosti pogajanj o statusu Kosova, temelji pa na pravici narodov do samoodločbe, na skrbi za stabilnost v regiji, posebnih okoliščinah na Kosovu ter februarskih sklepih sveta zunanjih ministrov EU. 

Minister Rupel je pri tem izpostavil še, da gre za primer sui generis in da odločitev o priznanju Kosova ni uperjena proti Srbiji, s katero si Slovenija še naprej želi prijateljske odnose.

Nepovezani poslanci za umik točke o priznanju
Poslanska skupina nepovezanih poslancev je na predsednika DZ Franceta Cukjatija naslovila zahtevo, naj z dnevnega reda sredine izredne seje DZ umakne točko o priznanju neodvisnosti Kosova. V poslanski skupini namreč ocenjujejo, da je hitenje s priznanjem Kosova napačna poteza.

"V poslanski skupini nepovezanih poslancev ocenjujemo, da je predlog vlade za hitro obravnavanje in sprejem akta o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova ter hitenje koalicije za priznanje Kosova napačna poteza," so zapisali v sporočilu za javnost. Slovenski nacionalni interes bi po njihovih ocenah moral zajeti tudi gospodarski interes države, zato je tovrstna odločitev vlade in vladne koalicije neustrezna, predvsem pa preuranjena, so zapisali.

Na skupščini WEU zaskrbljeni zaradi Kosova
Razglasitev neodvisnosti Kosova je zapletla položaj na Zahodnem Balkanu, Evropa pa bi morala v tej zadevi nadaljevati zelo previdno, je bilo glavno sporočilo novinarske konference srečanja Skupščine Zahodnoevropske unije (WEU) v Ljubljani. Vodja delegacije DZ v Skupščini WEU Zmago Jelinčič je menil, da je Evropa s priznanjem neodvisnosti Kosova naredila napako. S tem je bil narejen nevaren precedens v mednarodnem pravu, ki po Jelinčičevem mnenju pod vprašaj postavlja obstoj Združenih narodov, Evropske unije in mednarodno-pravne ureditve v svetu, poleg tega pa se po njegovem mnenju odpira "polje hladne vojne" in celo morebiten začetek tretje svetovne vojne.

Predsednik obrambnega odbora Skupščine WEU Robert Walter sicer ni bil tako pesimističen in je Jelinčičevo mnenje označil za kontroverzno, vendar pa je tudi sam opozoril, da je treba po priznanju Kosova nadaljevati zelo previdno. "Kar je bilo storjeno, se zdaj ne da popraviti," je dejal Walter in izrazil zaskrbljenost, "da s Kosovom ne bomo ustvarjali presedana za druge krizne regije". Pri tem je izpostavil primer Gruzije in Čečenije.

Generalni direktor vojaškega štaba EU, general David Leakey, pa je pri tem vprašanju izrazil tudi upanje, da bodo akterji v regiji zadevo ohranili na politični ravni, ne na vojaški.

Srbija bi se pridružila EU samo s Kosovom
Srbski parlament bo na sredinem zasedanju razpravljal o predlogu resolucije o zaščiti ozemeljske celovitosti, ki predvideva, da se bo Srbija Evropski uniji pridružila samo skupaj s Kosovom. Resolucijo je predlagala Srbska radikalna stranka (SRS), kot kaže, pa bi predlog v parlamentu lahko dobil večinsko podporo.