Pacienti čakamo, aparati pa neizkoriščeni

Razlike med zasedenostjo diagnostičnih aparatur med bolnišnicami so ogromne. Med najbolj in najmanj učinkovito bolnišnico so tudi desetkratne, pa še pri najučinkovitejših naprave niso polno zasedene.

©

"Povprečna zasedenost CT-naprav je 35-odstotna, magnetne resonance 74-odstotna in ultrazvoka 39-odstotna,"  je izračunal Aleš Živkovič z instituta INERHC. Izračun je narejen s predpostavko, da bi vse bolnišnice izkoristile napravo v tolikšni meri kot tista, ki ga najbolj, kar pa še ne pomeni polne izkoriščenosti.

Vzemimo za primer magnetno resonanco in predpostavimo, da preiskava traja eno uro (povprečno traja menda le pol ure), da delo poteka 16 ur na dan in 365 dni na leto. Ob taki polni izkoriščenosti bi vsako leto na enem aparatu opravili 5.840 preiskav. Slovenski rekorderji v mariborskem kliničnem centru jih izvedejo 4.276.

Izvirni greh je denar
"Ključna determinanta je obseg programa," pojasnjuje Jakob Ceglar z zdravstvene zavarovalnice. To je dogovorjeno število preiskav, ki jih plača zdravstvena zavarovalnica posameznemu izvajalcu. V bolnišnici Brežice, kjer izvedejo najmanj CT-preiskav na aparat, tako pravijo, da so plačani ambulantni program celo presegli.

Tudi v bolnišnici Murska Sobota, kjer imajo najmanj preiskav z magnetno resonanco, pravijo, da so imeli za lani dogovorjenih le 625 pregledov in da vsako leto prosijo za povečanje. Svojega aparata sicer še nimajo in pričakujejo, da ga bodo dobili prihodnje leto, zdaj pa preiskave opravljajo v Mariboru.

Na onkološkem inštitutu so še poudarili, da je treba pri primerjavah upoštevati še število razpoložljivega kadra, saj radiologov primanjkuje, in kompleksnost preiskav. "Preiskav s kontrastnimi sredstvi ni mogoče primerjati s pregledom kolena," pravijo. Podobno pojasnjujejo na ljubljanskem kliničnem centru, kjer edini opravljajo ultrazvok s kontrastnim sredstvom, ki traja trikrat dlje od običajne preiskave.

©

Neizkoriščenih 33 milijonov
"Aparati so kupljeni z javnim denarjem, in če niso izkoriščeni, povzročajo stroške, ki spet bremenijo javna sredstva,"  zatrjuje Živkovič. "Če bi vse proste kapacitete naprav zapolnili s trženjem samoplačniških pregledov ali v sklopu drugih zavarovanj, bi javni zavodi lahko ustvarili približno 33 milijonov evrov prihodkov," o svojih izračunih pravi Živkovič. Od tega samo s trženjem CT 28 milijonov evrov.

Samo Fakin. © Anže Petkovšek

Prvi mož zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin
je imel že pred enim letom idejo, da bi s pregledi med dežurstvi odpravili čakalne vrste. "To je še vedno moj cilj do konca mandata," napoveduje. "Dolgo čakanje na diagnostični pregled je nedopustno in neetično, v končni fazi pa tudi dražje," je prepričan Fakin. Logika za to idejo je, da so med dežurstvi zdravniki tako ali tako v službi, za zdravniško ekipo pa gre daleč največji del stroškov pregleda. Menda je bila zdravstvena zavarovalnica materialne stroške za preglede med dežurstvi pripravljena plačati posebej, vendar zanimanja za to ni bilo.

Konrad Kuštrin. © Jure Tomc

Predsednik zdravniškega sindikata Fides, Konrad Kuštrin:
"Opravljanje pregledov med dežurstvom bi bilo v neskladju z zakonom. Dežurstvo je delo prek polnega časa, s katerim se zagotavlja nujna medicinska pomoč. Kako mora biti plačano, določa evropska direktiva. Fakin ne ve, kaj je zagotavljanje nujne medicinske pomoči," je prepričan Kuštrin. "Paciente bi naročal opolnoči in ob petih zjutraj. Potem bi morali biti v službi še administratorka in sestra. In kaj če bi imeli medtem nujne primere?" se sprašuje Kuštrin.