Na Generalni policijski upravi (GPU) so poudarili, da zakon o kazenskem postopku ne določa, da bi morali Jelušičevo obvestiti o tem, da se je ujela v prisluhe. Po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov morajo "sporočila in predmete, pridobljene z uporabo teh ukrepov, skupaj s poročilom, ki obsega povzetek zbranih dokazov, predati državnemu tožilcu'', je pojsnil Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije.
Za pogovor med Jelušičevo in Jelinčičem pa so po preučitvi ocenili, da nima dokazne vrednosti in da ne more služiti kot neposredni dokaz.
Notranja ministrica Katarina Kresal se je odzvala na prisluškovanja policije članom stranke SNS. Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič je namreč včeraj razkril, da so policisti prisluškovali tudi obrambni ministrici Ljubici Jelušič.
"Praksa, ki se je zadnje čase razvila v Sloveniji, da v javnost prihajajo podatki in dokumenti iz predkazenskih postopkov, je skrajno zaskrbljujoča. Tako zato, ker na široko odpira vrata špekulacijam o nepravnih ozadjih, posega v pravice do zasebnosti oseb, ki so zgolj stranska škoda zakonitih in sodno odobrenih policijskih in tožilskih postopkov, predvsem pa relativizira tisto, kar naj bi bilo v predkazenskih in kazenskih postopkih ključno – preiskovanje utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja," pojasnjuje Kresalova.
Pahor zahteval pojasnilo
O odtekanju podatkov se je s Kresalovo pogovarjal tudi premier Borut Pahor. Ministrica je že včeraj zahtevala poročilo od policije glede podatkov, ki se v zvezi s prisluhi pojavljajo v javnosti.
Premierju pa je zagotovila, da dokumenti niso prišli iz policije, tako kot tudi ne odredba o hišni preiskavi. Policija v sodelovanju s pravosodjem in informacijsko pooblaščenko že pripravlja ukrepe, ki bodo tovrstno prakso ustrezno sankcionirali.
Policija nima več dokumentov
Kresalova si želi, da bi se razjasnilo, kako ti podatki pritekajo v javnost in v čigavem interesu je to. "Dejstvo je, da so bili vsi prepisi prisluhov v papirni in zvočni obliki že 11. marca s celotno izvorno dokumentacijo predani državnemu tožilstvu in nato preiskovalnemu sodišču. Policija kopij tega gradiva ne hrani, ker tako določa zakon o kazenskem postopku."
Katarina KresalPolicija ali tožilstvo nimata pravice brisati ničesar od pridobljenega gradiva, ministrica pa o njih ni bila obveščena, ker ni osumljenka kaznivega dejanja. To jasno in nesporno izhaja iz zakona o kazenskem postopku in ni predmet odločitve ali samovoljne prakse policije.
Od tega datuma ima po navedbah Kresalove do teh gradiv poleg državnega tožilstva in sodišča vpogled tudi obramba oziroma osumljeni. Ti imajo vpoglede v vso policijsko dokumentacijo in imajo tudi pravico do kopij te dokumentacije, vključno s prepisi prisluhov. Državni organi in pravosodje nimajo vpliva na to, kaj z njimi počnejo osumljeni.
Ministrica največja ovira policije
Predsednik državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Zvone Černač v tej zadnji izjavi Kresalove vidi dokaz, ''da je največja ovira neodvisnemu in profesionalnemu delu policije ministrica sama, zato bi bilo prav, da ministrstvo in policijo s svojim odhodom čimprej razbremeni političnih pritiskov".
Po Černačevem mnenju je želela Kresalova z izjavo, da policija gradiva o prisluhih ne hrani od 11. marca, krivdo za odtekanje informacij preusmeriti na druge. Za še toliko bolj sporno pa je označil vladno odločitev, da se komisiji prepreči nadzor nad preverbo zakonitosti uporabe posameznih ukrepov v zadevi Jelinčič.
Nepremišljene izjave Jelušičeve
"Povsem razumem osebno prizadetost kolegice, ministrice za obrambo. Ne morem pa razumeti njenih nepremišljenih izjav, ki so očitno posledica tega. Vsi prisluhi so bili izvedeni skladno z zakonodajo na podlagi sodnih odredb. Zakonodaja ne dopušča nobenih izjem glede tega, koga se o prisluhih obvešča oziroma kateri del prisluhov se iz dokumentacije briše," še pojasnjuje notranja ministrica.
