Občanka iz Gorenjske je konec lanskega leta ostala brez gradbenega dovoljenja za prizidek k hiši staršev, ker v zahtevanem roku pristojni upravni enoti (UE) ni predložila državnega soglasja, ki ga izdaja ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MJU). Brez enega od komunalnih soglasij je ostala, ker ji pristojnim na MJU ni uspelo zagotoviti podpisa odgovorne osebe. Po odstopu in odhodu Irme Pavlinič Krebs z ministrstva je vodenje MJU namreč začasno prevzel bivši predsednik vlade Borut Pahor, ki je bil tako tudi pristojen za podpisovanje takšnih soglasij.
Namesto soglasja pogodba
“Uradniki na MJU bi morali poskrbeti za notarsko overjen podpis Pahorja kot začasnega ministra in njegov podpis poslati vsem notarjem, vendar tega niso uredili. Brez notarsko overjenega podpisa podpisnika zemljiškoknjižnega dovolila pa vpis v zemljiško knjigo sploh ni možen,” pravi Gorenjka. Kot še navaja v pritožbi, ki jo je naslovila na nekdanje ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ji je uslužbenka MJU ob zaprosilu za soglasje pojasnila, da ji bodo namesto soglasja h gradbenemu dovoljenju v podpis poslali pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti. “Čeprav je poudarila, da sploh ne ve, kdaj in kdo bo z njihove strani pogodbo podpisal,” dodaja.
“Nobenih težav”
Na UE, ki brez tega dokumenta ni mogla izdati gradbenega dovoljenja, sicer pravijo, da po prihodu Pahorja na MJU niso zaznali nobenih težav in ovir, ki bi jih državljani utrpeli pri pridobivanju soglasij z njegovim podpisom. Na MJU pa niso pojasnili, kako dolgo so na posamezna soglasja čakale stranke, ko je vodenje ministrstva prevzel Pahor, ter kdo jim jih je podpisal in izdal. Prav tako nismo dobili odgovora na vprašanje, kako se namerava MJU v prihodnje izogniti težavam zaradi odsotnosti odgovornega podpisnika soglasij.
Molk organa ne velja
Ker Gorenjka zahtevanega soglasja z MJU ni prejela v 15 dneh, kot nalaga zakon o upravnem postopku (ZUP), je uslužbenkam UE predlagala, naj upoštevajo molk organa, kot to dopušča ZUP. “Če organ, katerega soglasje je potrebno za odločbo, soglasja niti ne da niti ne odreče v določenem roku, se šteje, da je soglasje dal,” dodaja v pritožbi. Na UE pa so prepričani, da v tem primeru tega ne morejo upoštevati. “Ni šlo za soglasje soglasodajalca, ampak za dokaz o izkazani pravici graditi na tujem zemljišču,” poudarjajo. S pogodbo o služnosti bi namreč država Gorenjki dovolila uporabo in dostop do vodovodnega in kanalizacijskega priključka ter priključka na zemeljski plin na cesti, ki je v lasti države in vodi mimo hiše, kjer je želela graditi prizidek.
