DZ se je seznanil še s predlogom zakona o pomoči gospodarstvu s spodbujanjem zasebne potrošnje. Z
njim poslanska skupina SDS predlaga uvedbo subvencij za nakup stanovanja ter za zamenjavo starega
osebnega avtomobila za novega. Po predlogu naj bi do 6000 mladim družinam in posameznikom, ki še
niso dopolnili 33 let, namenili 10 tisoč evrov subvencije za prvo reševanje stanovanjskega
problema. Poleg tega naj bi najem stanovanjskega posojila omogočili tudi zaposlenim za določen čas.
KOt kaže tudi ta predlog ne bo sprejet.
DZ je med drugim opravil prvo obravnavo predloga novele zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb, s katero poslanska skupina SDS predlaga znižanje splošne davčne stopnje ter zvišanje
investicijske olajšave in olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj. V poslanskih skupinah SD,
Zares, DeSUS in LDS so napovedali, da predlaganega zakona ne bodo podprli, saj bi po njihovem ta
ogrozil sistem javnih financ. V poslanskih skupinah SNS in SLS menijo, da si ne morejo
predstavljati, da si kdo ne želi višje olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj.
Krajši rok za vračilo preplačanega DDV
SDS je predlagala tudi skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV na sedem dni. Vladi se
skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV ne zdi sprejemljivo, ker se s tem bistveno skrajšuje
čas za nadziranje obračunov in preverjanje upravičenosti zahtevkov za vračila, je povedal finančni
minister
Franc Križanič. Z novelo zakona o javnih financah poslanska skupina SDS predlaga,
da bi lahko pravne osebe z enim samim nakazilom plačale vse obveznosti, ki jih imajo do države oz.
državnih ustanov, država pa bi nato nakazilo razpršila po ustreznih postavkah. Tudi tega predloga
vlada ne podpira.
Izredna seja je posvečena ukrepom za blažitev posledic krize, njen sklic je zahtevala
poslanska skupina SDS, ki meni, da se vlada na krizo odziva prepočasi. Ali bo predlog deležen
podpore večine navzočih na seji, bo odločilo glasovanje pozno zvečer.
Vlada naj pripravlja ukrepe, kritizira pa naj opozicija
Vlada in opozicija bi se morali po besedah poslanca SDS
Janeza Janše dogovoriti, da bosta ukrepe za blažitev posledic finančne in
gospodarske krize pripravljali skupaj. Janša je ugotovil, da vlada kritizira predlog vrste ukrepov
za blažitev posledic krize, ki ga je vložila opozicija. V normalnih državah je ravno obratno –
vlada pripravlja ukrepe, opozicija pa jih kritizira, je dejal. V SDS menijo, da je gospodarstvo
treba razbremeniti davkov, zvišati olajšave za investicije ter raziskave in razvoj, skrajšati
plačilne roke in roke za vračilo preplačanega davka ter mu zmanjšati administrativna bremena.
"Opozicijo silite, da ravna pozicijsko"
Tako LDS kot SD bosta brez kančka slabe vesti glasovali proti predlogom SDS. Z velikim
veseljem bi jih sicer podprli, če bi obstajala minimalna možnost, da bi njihov sprejem tlakoval pot
iz krize, je dejal
Bojan Kontič iz SD. V poslanski skupini DeSUS menijo, da bi morali iskati takšne
ukrepe, ki bi dali čimprejšnje in čim boljše učinke, je dejal
Vili Rezman in menil, da pri tem avtorstvo ni tako zelo pomembno. Tudi
Srečko Prijatelj iz SNS meni, da lahko naredimo več, če bomo strnili znanja, glave
in se med seboj poslušali. Sam se sicer ne strinja s trditvami SDS, da se vlada neustrezno odziva
na krizo, ni pa zadovoljen, ker vlada ne zna poslušati tudi pametnih nasvetov drugih.
Tudi v SLS so kritični do vlade.
Radovan Žerjav je predlagane ukrepe SDS ocenil kot pozitivne ter predsedniku vlade
Borutu Pahorju očital, da s svojo neaktivnostjo in prepočasnostjo sili opozicijske
stranke ravnajo pozicijsko.
"Vlada zelo samozavestno stoji za tistim, kar je doslej storila za blažitev posledic finančne
in gospodarske krize," je kritike zavrnil predsednik vlade Borut Pahor. Hkrati je priznal, da
imajo nekaj dvomov, kako ravnati naprej.
9
ogledov
Paketu ukrepov se slabo piše
DZ je končal razpravo o predlogih ukrepov za blažitev finančne krize. Ali bo predlog deležen podpore večine navzočih na seji, bo odločilo glasovanje pozno zvečer.