Gospodarska rast je bila lani 3,5-odstotna, letos bo minus štiri odstotke. “Ob taki napovedi te kar malo stisne. Gre zelo, zelo zares,” je bil jasen eden od ekonomistov, ki ni želel biti imenovan.

Napoved, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je predsednik vlade Borut Pahor včeraj nepričakovano predstavil strateškemu gospodarskemu svetu, nato pa še javnosti, preden se bo z njo seznanila vlada. Bodo pa poslanci kljub temu začeli razpravo o rebalansu proračuna, ki temelji še na optimistični predpostavki, da bo rast 0,6-odstotna.

Novi izračuni Umarja: Negativna bo tudi potrošnja

Brezposelnost. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer na Umarju pričakujejo, da se bo stopnja registrirane brezposlenosti povečala na 8,9 odstotka, konec leta pa bo brezposlenih že sto tisoč Slovencev. Plače. V gospodarstvu naj bi se rast bruto plač v zasebnem sektorju močno upočasnila, v javnem sektorju pa bo zaradi odprave plačnih nesorazmerij ostala razmeroma visoka. Potrošnja. Zaradi krize bo upadla tudi potrošnja. Prvič po dolgih letih bo negativna (–0 ,6-odstotna). Poleg tega pa na Umarju napovedujejo, da se bo še zmanjšalo zaupanje potrošnikov, kar bo vplivalo na povečanje varčevanja.

Dva stebra ukrepov
“Ni nobenih razlogov za paniko, moramo pa ukrepati takoj,” je povedal Pahor. Napovedal je, da bo prihodnji teden sklical krizno skupino ministrov, ki bo začela takoj pripravljati ukrepe. “Eno bodo praktični ukrepi za reševanje aktualnih vprašanj, drug steber pa bodo strukturni ukrepi,” je pojasnil. V prvi sklop spadajo plače v javnem sektorju, pokojnine in ukrepi na trgu dela.

Na vprašanje, ali to pomeni tudi zniževanje plač v javnem sekotrju za deset odstotkov, o čemer smo pisali včeraj, in za koliko bi se lahko znižale pokojnine, je premier povedal, da je s predlogi seznanjen, da pa jih pred pogovorom s socialnimi partnerji ne bo komentiral. Že včeraj pa smo pisali tudi, da naj bi bilo v proračunu treba najti dodatnih 300 do 400 milijonov evrov.

Prvi mož Gorenja Franjo Bobinac pa je po seji sveta povedal, da bo leto zelo težko in da bo treba zategniti pas, ne le v gospodarstvu, ampak tudi v državni upravi. Za gospodarstvo je predlagal ukrep zadržane brezposelnosti. “Država bi za določen čas delavce prevzela na svoja ramena in nas razbremenila stroška odpravnin in odpovednih rokov, ob koncu krize pa bi jih zaposlili nazaj,” pojasnjuje Bobinac. Pravi, da ne ve, koliko bi to državo stalo, da pa ta ukrep podpira in bo pripravil ustrezne
izračune.

Samo Hribar Milič © BOBO

Samo Hribar Milič, GZS
Kdo bo prizadet. Prizadeta bo vsa industrija, ki dela za zahodne trge: avtoindustrija, elektro, tudi lesna, strojna. Kriza se bo preselila tudi na storitve: promet, logistika. Najbrž bomo kmalu začeli tudi doma bolj varčevati in bodo krizo občutili tudi trgovci.

Brezposelni. Ni treba, da bi bilo več brezposelnih, kot sem jih napovedal. Treba je ostati v kondiciji, ko bo krize konec, bodo imeli tisti, ki bodo preživeli, veliko posla. Ena od možnosti je začasna brezposelnost, v kateri bi država subvencionirala večji del plače. Ljudi, ki znajo delati in so usposobljeni, je treba obdržati.

Bo hudo? Tako hudo, kot je bilo tik po osamosvojitvi, ne bo, zdaj smo bolj usposobljeni, da krizo preživimo.

Dušan Mramor © BOBO

Dušan Mramor, ekonomist
Kdo bo prizadet. Pri taki krizi so v prvi fazi najbolj na udaru izvozniki, gradbeniki in dobavitelji. V drugi fazi se kriza preseli v storitve, v tretji pa na javni sektor. Eni bodo krizo čutili prej in močneje, drugi pa manj in dlje. Nihče pa je ne bo odnesel brez posledic.

Državne naložbe. Javne naložbe je težko povečati čez noč, potrebuješ projekte, gradbena dovoljenja, javne razpise. Smiselne so naložbe, ki vključujejo čim več slovenskega materiala in dela. Nakup Patrij gotovo ne, gradbeni projekti pa bi lahko imeli multiplikativni učinek.

Priložnost. Kriza je izejmno primeren čas za reforme, razgalila bo vse probleme.