“Vse se je razvilo kar samo. Prvi so me klicali Avstrijci, ki so o naši ribogojnici prebrali članek v Der Standardu, in sem si mislila: če lahko pridejo novinarji, lahko tudi turisti ... Niti enkrat nismo naredili kakšne reklame na to temo,” razlaga Irena Fonda iz edine morske ribogojnice pri nas. Razkriva, da je priliv iz turističnih obiskov vse prej kot zanemarljiv; poleti je bilo vodenih ogledov bazenov brancinov nekaj na teden, zdaj v hladnejših dneh jih je manj. “Te dni prihaja skupina estonskih poslovnežev, obiske pa poskušam obrniti tako, da gre za neke vrste izobraževanje, delamo tudi timbildinge in kulinarične delavnice,” pojasnjuje.
V okviru projektov, ki jih sofinancira kmetijsko ministrstvo, so med drugim pridobili sredstva za nakup kajakov, s katerimi bodo lahko gostje priveslali do ribogojnice kar sami. “Najbolj se me je dotaknilo, ko so nas obiskali upokojenci iz Novega mesta z invalidno gospo na vozičku. Prišli so zaradi vtisov, ki so jih pri nas dobili njihovi vnuki, dijaki ene od novomeških srednjih šol,” pravi Fonda, sicer doktorica molekularne biologije in biokemije.
Vzgojijo ne pridelajo!!! Ribe so še vedno živa bitja.