Slovenija
16 ogledov

Pličanič: V pol leta 66 novih zaposlitev

ustavno sodisce Anže Petkovšek
Julija naj bi zmanjkalo denarja za sodišča. Sodnih zaostankov že tako veliko. Masleša meni, da niso pred kolapsom, a da je stanje resno. Minister Pličanič opozarja, da bi moralo sodstvo racionalizirati svoje delo.

Poročali smo že, da je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša premierko Alenko Bratušek obvestil, da bo sodiščem najpozneje do prve polovice julija zmanjkalo denarja za sodne postopke, kar naj bi privedlo do popolnega zastoja dela sodišč. Masleša je v pismu Bratuškovi poudaril, da ima sodstvo za vse stroške sodnih postopkov v letošnjem letu na voljo 16,8 milijona evrov, do konca marca je porabilo že 42 odstotkov tega denarja.

Zaradi pomanjkanja denarja sodišče ne bodo mogla več plačevati ne le stroškov stečajnih postopkov, za katere bo šla več kot polovica denarja, pač pa tudi stroškov odvetniških stroitev, sodnih izvedencev, tolmačev, vročevalcev, porotnikov in izvršiteljev. Ob tem dodaja, da so bile spremembe stečajne zakonodaje nujne, a da zakonodajalec ni predvidel, da bodo stroški šli iz proračuna sodišč.

Po novem namreč stroške za začetek stečajnih postopkov izplačajo neposredno iz proračuna sodišča, pred tem pa so te stroške morali založiti bodisi dolžniki bodisi upniki.

Stroškov stečajev ni mogoče zmanjšati

Samo v prvem četrtletju letošnjega leta je bilo začetih 807 osebnih stečajev in 350 stečajev pravnih oseb. V celotnem letu lahko tako predvidevajo več kot 3200 začetih osebnih stečajev in 1400 začetih stečajev pravnih oseb, je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču Gregor Strojin. Letos je bilo do konca marca za stroške začetih stečajnih postopkov porabljenih že 2,7 milijona evrov. Do konca leta pričakujejo od 11 do 15 milijonov evrov stroškov v ta namen, je povedal.

Opozarjajo, da stroškov ni moč zmanjšati z racionalizacijo. Stroški so za pavšalno nadomestilo za objavo Ajpesu, nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila in pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom.

Mariborsko sodišče brez denarja že sredi aprila

Na Okrožnem sodišču v Mariboru predvidevajo, da 15. aprila za plačilo stroškov sodnih postopkov ne bodo imeli več denarja, je povedala predsednica sodišča Alenka Zadravec. Na proračunski postavki stroškov sodnih postopkov imajo zagotovljeno pravico porabe v višini nekaj več kot 791.000 evrov. Do ponedeljka so na tej postavki porabili 93 odstotkov zagotovljenih sredstev, je povedala Zadravčeva.

Podoben položaj kot sprememba stečajne zakonodaje je povzročila tudi sprememba zakona o pravilih cestnega prometa, ki je povečala obveznosti glede hrambe zaseženih vozil. Do avgusta lani so imeli povprečno zaseženih med 40 in 50 vozil, nato pa je številka poskočila na povprečno 300 zasegov na mesec.

O morebitnih rešitvah bodo v četrtek razpravljali z ministrstvom za finance.

Minister: Sodstvo bi moralo to predvideti

Minister za pravosodje Senko Pličanič meni, da bi se sodstvo moralo pripraviti na situacijo, v kateri se je znašlo, saj jo je bilo moč predvideti. "Ureditev, po kateri sodišča zalagajo denar, ki je potreben za začetek stečajnega postopka, za tiste, ki si to ne morejo privoščiti, je veljala že ves čas," je dodal. 

"V zadnje pol leta so zaposlili 66 novih ljudi, ne sodnikov, ampak drugega osebja, kar je precej v nasprotju z zavezo, ki smo jo vlada in sodstvo sklenili lani," je za oddajo Svet poudaril Pličanič in dodal, da so se sicer natančno dogovorili, da lahko zaposlujejo novo pomožno osebje, če bodo zmanjšali število sodnikov. "Število sodnikov so zmanjšali za manjše število, kot je bilo dogovorjeno, število drugega osebja pa so povečali za večje število, kot je bilo dogovorjeno. Tu je čez prst tri milijone evrov," je dejal minister.

Skrbijo ga tisti, ki so tiho

Medtem pa je Masleša danes še opozoril, da se v zadnjem času množijo etiketiranja sodstva in sodnikov, "ta besednjak pa postaja vse bolj robat, pogumen in neodmerjen". Sodstvo po njegovih besedah čvrsto stoji na obeh nogah in bo preneslo tudi to. A jih skrbi, da so tisti, ki bi se ob tem morali oglasiti, tiho.

Masleša bi pričakoval, kot je dejal, veliko bolj aktivno vlogo sodnega sveta in tudi predsednika republike. Sodstvo se namreč po njegovih besedah pred takimi oznakami samo ne more braniti. Priznava pa, da je tudi v sodstvu še veliko prostora za izboljšave.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.