Slovenija pomembno prispeva k svetovni statistiki samomorov, saj se po samomorilnem količniku (samomorilni količnik je število samomorov na sto tisoč prebivalcev) uvršča med deset najbolj ogroženih držav na svetu. Poleg tega je za razliko od ostalih držav samomorilni količnik avtohtonega prebivalstva višji od samomorilnega količnika priseljencev.
Število samomorov je pogostejše pri starejših moških in ženskah. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v obdobju od 1950 do leta 2010 v Sloveniji zaradi samomora umrlo 30.537 ljudi. To pomeni, da se je v zadnjih 60 letih povprečno vsakih 17 ur zgodil samomor, če bi upoštevali samo lansko leto, pa vsakih 21 ur.
Največ samomorov leta 1989
Vrhunec samomorilnosti je Slovenija dosegla v poznih sedemdesetih in v osemdesetih letih. Incidenca samomora je bila najvišja leta 1989, in sicer je znašala 33,8, kar pomeni, da je med približno tri tisoč prebivalci povprečno ena oseba naredila samomor.
Nato je začelo število samomorov upadati in lani si je tako povprečno na vsakih pet tisoč prebivalcev en človek sam vzel življenje, piše statistični urad.
Med najpogostejše oblike samomorov spada namerno samopoškodovanje z obešenjem, zadavljenjem ali zadušitvijo. Zaradi omenjenih oblik samomora je umrlo 63,7 odstotka ljudi med tistimi, ki so si sami vzeli življenje.
Največ umirajo mladi med 15 in 19 let
Vse več je tudi samomorov med mladimi. Lani so bili samomori med prebivalci v vseh starostnih skupinah, razen v dveh: med otroki, mlajšimi od 10 let, in med ljudmi, starimi 95 ali več let, ugotavlja statistični urad.
Med ljudmi, umrlimi v letu 2010, je bil samomor najpogostejši vzrok smrti v starostni skupini od 15 do 19 let. Med lani umrlimi ljudmi iz te starostne skupine (bilo jih je 27) je bilo takih, ki so umrli zaradi samomora, 10 (37,3 odstotka).
