Poceni kurjenje škodi našim pljučem

Onesnaženost zraka s škodljivimi trdimi delci PM10 se bo z začetkom ogrevalne sezone spet povečala, največji krivec za to pa so individualna kurišča, ki prispevajo kar 30 odstotkov, opozarja Tanja Bolte z ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO); največja onesnaženost pozimi je zadnja leta v Murski Soboti. Ljudje namreč vse več uporabljajo fosilna goriva, ker so cenejša, na izpuste pa pomembno vplivajo tudi stare ogrevalne naprave.

"Ugotovili smo, da lahko z zamenjavo ogrevalnih naprav oziroma priklopom na daljinsko ogrevanje delce PM10 bistveno zmanjšamo," pravi Boltejeva. Na MKO zato želijo ljudi k temu spodbuditi s subvencijami, sredstva iz kohezijske politike in podnebnega sklada pa bodo namenili tudi za toplotno izolacijo stavb.

Ljudje vseeno za cenejše

Kljub subvencijam pa se bodo ljudje še vedno odločali za cenejše naprave, meni Nike Kranjc z Gozdarskega inštituta Slovenije. "Cenejše namreč stanejo tisoč, dva tisoč, sodobne z vsemi potrebnimi elementi pa okoli deset tisoč evrov. Z 20-odstotnimi subvencijami ljudi ne moremo prepričati, da bi kupili tak kotel. Potrebno je zavedanje, da so ob poceni napravi stroški energenta iz leta v leto višji, tudi štirikrat," razlaga Kranjčeva.

"Ljudje iščejo najcenejše rešitve in trenutno je najcenejša lesna biomasa," pravi Matjaž Malovrh iz energetskosvetovalne mreže En svet. Analize kažejo, da stane najdražje ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom okoli 14 centov na kilovatno uro, sledita kurilno olje (12) in zemeljski plin (8), najcenejši pa so peleti (5), lesni sekanci (2,5) in drva (2), navaja Malovrh.

Nikar mokrih drv

Na delovanje kotla in izpuste pomembno vpliva tudi kakovost goriv. "Ljudje se premalo zavedajo, kaj pomeni uporaba vlažnih drv in sekancev – ne samo da so izpusti večji, tudi učinkovitost kotla je bistveno manjša," pravi Kranjčeva in svetuje nakup lesnih goriv spomladi, ko so tudi cenejša.